Kuhar je ob robu slovesnosti povedal, da so fakulteta in njenih 35.000 diplomantk in diplomantov v stoletni zgodovini močno zaznamovali zgodovino, kulturo, umetnost in duhovni razvoj te države, zato je 100-letnica praznik vseh nas.

Naloga fakultete ter s tem humanistike in družboslovja pa je po mnenju Kuharja ta, "da je slaba vest te družbe, da opozarja na probleme, samoumevnosti in trenutke, ko postanemo preveč samovšečni, ker brez kritičnega mišljenja ni napredka".

100 let od ustanovitve imajo zato na fakulteti zgodovinsko nalogo, da še naprej ostajajo središče kritične misli, je Kuhar poudaril v svojem uvodnem govoru na slavnostni akademiji, v katerem je bil kritičen tudi do odnosa države do filozofske fakultete, univerze in znanosti na splošno in spomnil na nevzdržne prostorske stiske fakultete.

Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v uvodu spomnil, da enak jubilej letos praznuje pet fakultet, ustanoviteljic ljubljanske univerze. Posebnost vloge filozofske fakultete pri ustanavljanju ljubljanske univerze in poznejšem delovanju pa je po besedah Pahorja "v njenem širšem humanističnem poslanstvu". In če je fakulteta v zadnjih 100 letih pomagala razumeti čas in ga spreminjati, bo to poslanstvo po mnenju Pahorja v prihodnjih 100 letih "še bolj zahtevno, kompleksno in nenadomestljivo".

Da v polarizirani družbi, v kateri živimo, potrebujemo humanistiko in družboslovje bolj kot kdaj koli, čeprav sta pogosto dojeta kot nebodigatreba, je v nagovoru poudarila filozofinja in sociologinja Renata Salecl. Humanistika po njenih besedah med drugim uči empatije, kritičnega vrednotenja informacij, preučevanja dokazov, postavljanja vprašanj o svetu, spodbuja h kreativnemu razmišljanju in pomaga razvijati informirane in kritične državljane.

Zbrane je nagovoril tudi rektor ljubljanske univerze Igor Papič, ki je dejal, da je filozofska fakulteta bila in ostaja temeljni gradnik naše skupnosti in je ključna članica Univerze v Ljubljani.

Slavnostna prireditev, v kateri so se s poezijo, spomini nekdanjih dekanov in glasbo sprehodili skozi zgodovino fakultete, vse od ustanovitve, revolucionarnega obdobja konec 60. let, časa osamosvajanja, bolonjske reforme, druge zasedbe fakultete leta 2011 pa vse do danes, se je sklenila z govorom študentke Nike Prusnik Kardum.

V govoru je spomnila, da je leta 1920 prvi doktorat Univerze v Ljubljani prejela prav študentka filozofske fakultete Ana Mayer, in dodala, da je bila filozofska fakulteta "od nekdaj prostor, ki je znal presegati družbene samoumevnosti in konvencije in sprejemati vse, ne glede na spol, število ali sklon".

Filozofska fakulteta je bila ustanovljena leta 1919 in je tako ena izmed ustanovnih članic Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani uradno praznuje začetek svojega delovanja na dan, ko je takrat 29-letni slavist Fran Ramovš, habilitirani profesor na filozofski fakulteti, v zbornični dvorani takratnega deželnega dvorca ob 9. uri zjutraj podal prvo predavanje v slovenskem jeziku na novoustanovljeni univerzi.

Svoje delo je fakulteta začela v zimskem semestru študijskega leta 1919/1920, in sicer z 245 študenti, sto let pozneje, leta 2019, pa jih je na filozofski fakulteti vpisanih skoraj 5.000, so zapisali v zbornik ob stoletnici fakultete.