Čeprav je zdaj zaposlen kot špediter v koprski izpostavi mednarodne špedicije Feršped, je na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu diplomiral iz navtike. Kot špediter večinoma pripravlja vhodno dokumentacijo za vlake, ki prevažajo avtodele in elektronske komponente za televizije, hkrati pa pokriva tudi uvoz 24-tonskih železnih kolutov. Pravi, da vsi, ki se izkažejo v špedicijskih vodah v Kopru, dela ne morejo več izgubiti.

Za študij navtike se je odločil zaradi pripovedi prijateljev pomorcev, ki so mu burile domišljijo, o "pristaniščih v Afriki, na Kitajskem, na Filipinih, kako je, ko nisi v pristanišču, ampak na sidru nekaj sto metrov od obale, gledaš odprto morje in ti minevajo dnevi." Hkrati pa ga je vedno zanimalo delo, kjer je treba izkazati visoko stopnjo odgovornosti. Ob tem poudarja, da na ladji ni tako, kot v drugih podjetjih, ko je nekdo na vrhu, pa sploh ne ve, kaj in kako delajo ljudje pod njim. V pomorstvu kariernih stopničk ni mogoče preskočiti. Če hočeš postati kapitan, moraš začeti kot pripravnik oziroma kadet, pridobivati izkušnje, napredovati in osvojiti zaupanje podjetja, za katerega pluješ.

Kot prednost študija na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani izpostavlja zlasti uporabo simulatorjev: "Najlepše spomine imam ravno iz simulatorjev, ne samo za navigacijo, ampak tudi iz motornega simulatorja, kjer simuliramo, denimo, zagon nove barke na zrak, pretok nafte iz tankerjev, praznjenje tankerjev v skladiščih itn." Pravi, da je študij potekal večinoma v poslopju ob morju, kjer so zasidrana šolska plovila, s katerimi so se učili osnov plovbe, med drugim tudi tega, kako reševati ljudi iz morja.

"Navtik se sicer ukvarja z navigacijo barke in pripravo dokumentacije za ladjo in pomorce, ki so zaposleni na barki, za carino in pristaniške inšpektorje, hkrati pa organizira redne preglede, javlja napake, nabavlja vse, kar je potrebno za barko v skladu s pravilniki itn. Dokumenti, ki jih mora navtik pripraviti za ladjo, so različni za različne tipe ladij: za splošne ladje, za razsuti tovor, za tankerje, ki prevažajo nafto ali tekoči plin, in kontejnerje, ki so zelo kratek čas v luki in moraš biti s pripravo dokumentacije hiter. "

Na vprašanje, kaj od vsega znanja, ki ga je pridobil med študijem navtike, mu koristi zdaj, ko je špediter, odgovarja, da je pomembno zlasti znanje poslovne komunikacije, angleščine in računalniškega programa excel.

Ravno zato na vprašanje, kako izboljšati študijski program, odgovarja ‒ z uvedbo še več računalniških vsebin in poslovne komunikacije. Sicer pa meni, da bi se študentje, tudi tisti na prometni smeri, prek praktičnega dela morali bolj seznaniti s sistemom Luke Koper. "Nihče ne ve, kako sploh začeti delati na špediciji. Vsak, od koder koli že pride, potrebuje najmanj dva tedna, da se nauči, in približno tri mesece, da postane tako suveren, da mu ni treba več spraševati in lahko dovolj hitro dela."

Glede prakse med študijem pravi, da bi je lahko bilo več. Opravljali so jo na šolskih plovilih ali pa v katerem izmed podjetij. Dobro bi bilo, pravi, če bi imeli prakso na večjih ladjah, na katerih bi se seznanili z ravnanjem s kompasi, opravili ob izplutju, komunikacijo, zapleti med plovbo ... "In tudi, če si iz pravega testa in si upaš skočiti s škale ob razburkanem morju na manjšo ladjo, pilotino", se namuzne. A takšna praksa bi bila težko izvedljiva, ker večje ladje izplujejo za dlje časa in bi odsotnost težko uskladil s predavanji.

Zaposljivost špediterjev z izkušnjami je "brez meja", kot pravi. Če bi hotel, bi lahko vsako leto menjal službo. Zato svetuje študentom, ki jih to delo zanima, naj pošljejo prošnje na različne špedicije in si tako pridobivajo izkušnje ter nabirajo poznanstva.

Njegovi kolegi navtiki delajo "na vseh koncih": nekateri so na tovornih ladjah, drugi na tankerjih, tretji na jahtah. Na zadnjih je sicer težko dobiti delo, ker je to zelo zaprt krog, dodaja. Marsikdo med njimi je v času, ko ni na ladji, tudi skiper.

In nasvet študentom? "Brucem svetujem, naj študij, če jih predavanja ne pritegnejo, zamenjajo. Če te študij zanima, bo vse šlo z lahkoto. Absolventom pa svetujem, naj si temo diplome izberejo na podlagi nekih delovnih izkušenj. To sem svetoval tudi študentom, ki so delali na Feršpedu, in so potem končali diplomo v štirih do šestih mesecih. Treba si je najti neko delo, potem pa se odločiti za temo diplomske naloge na podlagi tega, kar delaš."