Življenja brez dostopa do svetovnega spleta, elektronske pošte in drugih medmrežnih storitev si danes ne moremo več predstavljati. Razvoj je potekal s tako hitrostjo, da se nam tri desetletja verjetno zdijo veliko bolj oddaljena, kot v resnici so. Takrat so se namreč medmrežne povezave šele začele vzpostavljati. V evropskih državah so bile gonilo razvoja znanstvene institucije, v Sloveniji Institut Jožefa Stefana. Med prvimi zanesenjaki je bil naš sogovornik, direktor Akademske in raziskovalne mreže Slovenije – Arnes Marko Bonač.

"IJS je bil v zadnjih letih Jugoslavije vodilen na tem področju v državi, pomagal je tudi nekaterim drugim univerzam po Jugoslaviji, da so se povezale z internetom. Velike zasluge ima takratni direktor Tomaž Kalin, ki je navezal stike s tujimi profesorji in je bil pobudnik razvoja. Tedaj sem bil na IJS-ju mladi raziskovalec in manjša skupina nas je naredila prve korake v internet. Izmenjevala se je predvsem pošta. To so bili zanimivi časi," se spominja.

Po e-pošti obveščali tujino med vojno
Kmalu je sledila slovenska osamosvojitvena vojna in prav medmrežje ter elektronska pošta sta v njej odigrala pomembno vlogo. Slovenski raziskovalci so v svet pošiljali e-pisma o dogajanju v Sloveniji in izražali svoje ogorčenje nad agresijo, ki se izvaja nad novonastajajočo državo. "To je bila prva taka vojna v Evropi in internet je bila nova stvar, zato so bili naši prispevki v svetu kar opaženi. Pisali smo svojim kolegom, raziskovalcem v tujini, oni pa so obveščali medijske hiše in politike v svojih državah."

Prav zaradi teže, ki jo je ta elektronska pošta imela med vojno, je država leta 1992 ustanovila javni zavod Arnes, da bo zgradil in vzdrževal akademsko in raziskovalno omrežje. Takratni minister za znanost in tehnologijo Peter Tancig je po Bonačevih besedah razumel, kako pomembno je medmrežje za razvoj znanosti, dejavnost med vojno pa je bila dodaten argument, da so našli sredstva za novo organizacijo. Arnes so zasnovali po vzoru zavodov NRIN (National research education network) v drugih državah, in po idejah Evropske unije, ki je želela vzpostaviti enotni raziskovalni prostor ter enake možnosti dostopa do raziskovalne opreme za raziskovalce iz vseh držav.

Slovenske šole med prvimi z dostopom do spleta
V Sloveniji je Arnes naredil še korak dlje. Na ministrstvu so že sredi 90. let dovolili vključitev v novo omrežje tudi šolam in tako so bile na Arnesovo omrežje že kmalu povezane posamezne srednje šole iz večjih krajev. Bonač izpostavlja, da so bile takrat slovenske šole na vrhu razvoja v Evropi. "Spomnim se konference, ko so v nemških šolah pojasnjevali, da obstaja svetovni splet in so jim na CD-jih dali simulacijo spleta - kako se lahko pritiska na zadetke in išče. Mi pa smo jim povedali, da je v Sloveniji kopica šol, ki lahko klikajo po dejanskem internetu."

Arnes upravlja z domeno .si
In čeprav Arnesov akt o ustanovitvi pravi, da zavod ponuja storitve raziskovalni sferi in je danes z njegovo mrežo povezanih 1.200 raziskovalnih in državnih zavodov, opravlja Arnes tudi več strateških funkcij, ki jih želi država obdržati v javnih rokah. Tako je tudi upravljavec slovenske domene .si.

"Internet deluje preko IP-številk in z njimi se računalniki med seboj pogovarjajo. A ljudje si lažje od IP-številk zapomnijo spletne domene oziroma naslove - na primer www.rtvslo.si -, zato potrebujete nekoga, ki preslika številko v domeno. V vsaki državi je takšna ustanova, pri nas Arnes. Če nekdo v Ameriki vtipka v brskalnik www.rtvslo.si, bo njegov računalnik najprej vprašal nas, kje to je, in mi v svojih bazah pogledamo, na kateri računalnik z določeno številko se mora povezati. To mu javimo in šele potem steče prava povezava. Transakcije morajo potekati tako hitro, da človek tega ne opazi. Naš sistem mora torej zelo dobro delovati, saj lahko dobimo tudi po 10.000 takih poizvedb na sekundo. Zato imamo veliko računalnikov, ki izvajajo transakcije. Če bi se pojavila napaka, bi to pomenilo, da celoten internet .si ne bi deloval," opiše Bonač.

Ob tem vodijo zunajsodno razsodišče v sporih med nosilci domen, če bi jih več želelo imeti isti spletni naslov - v Sloveniji je na primer kup prodajalcev in serviserjev avtomobilov znamke Fiat in vsi bi želeli svojo storitev imeti pod domeno www.fiat.si, a jo lahko ima le eden. "Na Arnesovem razsodišču presodimo, kdo ima prav. Obstajajo pravila, ki so usklajena s svetovnimi smernicami, sodelujejo zunanji strokovnjaki, pravniki, ki v kratkem času razsodijo. Če bi to šlo na sodišče, bi trajalo leta."

Opozarjanje na spletne nevarnosti
Še ena pomembnih Arnesovih vlog je vodenje Si-CERT-a, ki je nacionalni odzivni center za omrežne incidente. Raziščejo morebitne težave, popravijo, kar lahko, predvsem pa delujejo preventivno s programom ozaveščanja Varni na internetu. "Opozarjamo, kaj vse se lahko zgodi na spletu. Tisti, ki želijo splet uporabiti za nepravilne namene, so precej spretni, poskušajo izrabiti zaupanje ljudi. Če dobiš e-pošto s sumljivega naslova, ki želi, da vtipkaš svojo bančno številko, tega ne narediti. Še vedno se najdejo ljudje, ki verjamejo tudi raznim nigerijskim prevaram o obljubljeni milijonski dediščini."

Še posebej veliko sodelujejo s šolami in mladim predstavljajo pasti, ki nanje lahko prežijo na spletu. V eni od akcij so tako delili mini zobne krtačke in zobno kremo - zobna krtačka je tako kot geslo samo tvoja in je ne posojaš drugim, zobna pasta pa je predstavljala informacije, ki se pojavijo na spletu - ko enkrat stisneš pasto, je skoraj ne moreš dobiti več nazaj v tubo.

Usoda javnega sektorja
Dela in funkcij, ki jih je v teh 22 letih prevzel Arnes, je torej veliko. Zaposlenih je trenutno 45 ljudi, in ker so del javnega sektorja, delijo tudi usodo vsesplošnega varčevanja. Še posebej se to pozna pri plačah, saj so na Arnesu zaposleni sposobni računalniški strokovnjaki, ki v zasebnih družbah in predvsem v tujini zaslužijo veliko več. "Poskušamo pridobiti mlade sodelavce, ki pridejo s fakultete in jim je izziv to, da se kaj naučijo in da sodelujejo v mednarodnih projektih. To je tisto, kar jih pritegne. Seveda nato kakšen odide, saj ko si ustvarijo družino, gledajo na to, da bi več zaslužili. Računalniški strokovnjaki so namreč kljub krizi zelo iskani," poudari direktor, ki Arnes res najbolje pozna - vodi ga namreč vse od ustanovitve.

Zato je še posebej ponosen na nedavno odlikovanje za zasluge pri razvoju novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v Sloveniji, ki ga je Arnesu podelil predsednik države Borut Pahor. "Zelo smo veseli, da so nas opazili in nagradili. In kot se običajno reče: to je za nas spodbuda za naprej," je ob tem povedal Bonač.

Ana Svenšek

Še več o delovanju Arnesa lahko slišite v zabavnem glasbenem spotu. (Vir: www.arnes.si):