"Čestitke nagrajencem za njihove presežke na področju turizma. Sprejmite, prosim, izraze mojega iskrenega občudovanja. Vaše delo upravičeno zasluži pozornost in priznanje širše javnosti," se je predsednik republike Borut Pahor oktobra zahvalil vsem udeležencem vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna.

Med nagrajenci je bil tudi Hostel pod Voglom, ki je slavil v kategoriji mladinskih prenočišč, za seboj pa je pustil Hostel Bledec in Youth Proteus Postojna.

Priznanja v obsežni akciji Turistične zveze Slovenije, v katero je vključenih več kot 600 turističnih društev, so v hostlu še kako veseli: "Ta nagrada nam je dala potrditev, da to, kar delamo, delamo dobro. Da trud, ki ga celotna ekipa vlaga v poslovanje in delo s strankami, ni zaman. Da je to nekdo opazil," pravi ena izmed podnajemnic Hostla pod Voglom Katarina Đurđević, ki je zadolžena za trženje in prodajo pri agenciji Pac sports, ki ima že leta v najemu Hostel pod Voglom.

Hostel se že leta uvršča na seznam najbolje ocenjenih mladinskih prenočišč na naših tleh - leta 2010 so v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna zasedli prvo mesto, leta 2011 drugo, leta 2012 pa tretje mesto. Letos so se spet vrnili na sam vrh. Kaj se je spremenilo, da so spet posegli po vrhu: "Z moje strani ne bi mogla reči, da se je kaj bistvenega spremenilo - naše vodilo je, da bi se imeli gosti, ki pridejo v Bohinj in na našo lokacijo: Hostel pod Voglom, ''fajn''. Da lahko z dodatno športno ponudbo gosti čim bolj polno preživijo svoj prosti čas. In predvsem, da dobijo občutek, da smo veseli, ker so v naši družbi."

Nagrada Turistične zveze Slovenije ni edina, s katero se lahko hostel pohvali. Leta 2011 je hostel prejel tudi certifikat kakovosti - HI QUALITY od mednarodnega združenja Hostelling International. "To je bilo zasluženo priznanje, saj smo za pridobitev tega morali kar nekaj stvari narediti in spremeniti. Vendar ta certifikat sam po sebi nič ne pomeni, če ne deluješ v skladu s smernicami. Pravzaprav mi največ pomeni, če se gost vrne – to je največje priznanje upravljavcu katerega koli namestitvenega obrata. To je priznanje, da delaš dobro."

V čem se razlikujejo od drugih mladinskih prenočišč, v čem so boljši od njih: "Lokacija je tista, ki nam daje prednost pred drugimi mladinskimi prenočišči – navsezadnje smo v samem srcu Triglavskega narodnega parka, tik ob jezeru z optimalnim dostopom, tako z osebnim avtomobilom kakor tudi z avtobusom."

Nadaljuje pa, da zgoraj omenjena danost ne bi nič pomenila, če zaposleni ne bi bili z vsem srcem predani delu, ki ga opravljajo: "Glede na to, da je sam objekt starejši in precej dotrajan, pri lastnikih pa ni večjih interesov, da bi kakršna koli sredstva vlagali v objekt, so dejansko zaposleni tisti, ki hostel in športno agencijo držijo skupaj. Naša predanost in prijaznost do gostov sta prav gotovo naši konkurenčni prednosti."

Hostel ima pestro zgodovino, saj obstaja že od leta 1906. Nekoč je bil penzion, namenjen predvsem starejšim, danes pa je namenjen predvsem mladim: "Naš objekt je bil na začetku najprej hospic, vendar v drugačnem pomenu, kot danes razumemo to besedo. Dejansko hospic pomeni hiša, v kateri dobijo prenočišče, pomoč in oskrbo popotniki in predvsem romarji, ki so v našem primeru romali do prekrasne majhne cerkvice sv. Duha - 100 m od našega hostla. Tako se namembnost objekta ni veliko spremenila razen dejstva, da (še) nismo romarsko središče. Pravzaprav ta hospic/hotel/hostel nikoli ni bil namenjen starejšim, temveč v veliko primerih mladini. Pred našim prevzemom je Hotel pod Voglom (imel je dve zvezdici) dejansko životaril, saj noben najemnik ni čisto dobro vedel, kako in komu bi objekt ponudili. Ko sva se s partnerjem Borutom Jurkovičem odločila za najem objekta, sva vedela, da je najprimernejša oblika hostel. Ker sva kot popotnika tudi sama najraje prenočevala v hostlih po svetu, sva imela jasno sliko, kaj hočeva in kaj lahko gostu ponudiva. Glede na to, da sva v prejšnjem Hotelu pod Voglom prebivala (med opravljanjem sezonskega dela), sva tudi vedela, kje so pomanjkljivosti objekta in pozitivne danosti, ki sva jih poskušala kar v največji meri izkoristiti."

Hostel pod Voglom se promovira kot mesto dejavnih počitnic, pri tem sledijo svojemu poslanstvu zagotoviti gostom v Bohinju kar najlepše preživljanje prostega časa. Kljub vsej ponudbi pa je največ zanimanja za izposojo opreme: "Opažamo, da se gosti raje sami odpravijo raziskovat skrivne kotičke Bohinja. Pri vodenih izletih prevladuje rafting, saj je namenjen najširši populaciji, pa tudi cena je dostopna."

Na svoj račun v Bohinju pridejo tudi ljubitelji miru: "Obiskovalci, ki si želijo mirnejšega oddiha, imajo v Bohinju neskončno možnosti za umik od vsakodnevnega vrveža. Je pa žal ali pa k sreči tako, da ima večina ljudi rada vrvež – v nasprotnem primeru bi bil oktobra in novembra, ko je v Bohinju res blažen mir, kakšen obiskovalec več."

Smučišče Vogel je svoja vrata odprlo že prejšnji teden, zgodnji sneg pa napoveduje odlično sezono, je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Si tudi pri Hostlu pod Voglom obetajo boljšo sezono kot lansko, so v teh dneh že prišli prvi smučarji? "Prvih smučarjev še ni bilo, vendar je nekaj skupin že najavljenih, tako da predvidevam, da bo letošnja sezona še boljša kakor lanska."

Bohinj kakor tudi večina drugih alpskih krajev močno čuti vpliv sezone. S sezonskostjo se v Hostlu pod Voglom spopadajo na različne načine - s šolskimi skupinami (šole v naravi) in drugimi zaključenimi skupinami (športniki, podjetja, upokojenci …). V Hostlu pod Voglom in agenciji Pac, ki ga vodi, je večina poslovanja zgoščena na poletne mesece, letos pa jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bilo poletje precej deževno. Koliko pomeni poletje za Bohinj, pove zgovorno naslednji podatek: "Če malce karikiram, se avgusta zasluži toliko kot vse druge mesece skupaj. Prav gotovo se bo večina Slovencev strinjala z mano, saj avgusta bentijo v Bohinju, ker nikjer ni najti prostora za parkiranje in brisačo na Fužinarskem polju."

Po slabem poletju je bilo vreme jeseni prijaznejše, tako jim je uspelo izvesti večino načrtovanih dejavnosti: "Lahko rečem, da je bila letošnja sezona podobna lanski."

Turisti navdušeni nad prijaznostjo Slovencev
Hostli so po navadi ugodnejši od drugih namestitev, vendar to ni več dejavnik, ki opredeljuje določeno namestitev kot hostel. Včasih lahko gost v kakšnem penzionu ali na turistični kmetiji dobi sobo z zajtrkom mnogo ceneje: "Pri hostlu gre predvsem za to, da je to kraj, kjer se mladi kakor tudi starejši med seboj družijo in izmenjujejo svoje popotniške izkušnje. To je tisti čar, ki tudi nas drži pokonci, kadar gre kaj narobe – da spoznaš toliko različnih, vendar skoraj brez izjeme odprtih in prijaznih ljudi, z različnimi pogledi na svet, ki so samo v redkih primerih ''zategnjeni'' in ''nazadnjaški''."

V glavni sezoni so njihovi glavni gosti individualni popotniki in družine z otroki. 50 odstotkov gostov je Slovencev, sledijo nemške skupine, nadaljnja narodnostna struktura pa je zelo mešana, prihajajo z vsega sveta. In nad čem se gostje najbolj navdušujejo: "Gosti so navdušeni nad prijaznostjo Slovencev kakor tudi z našim znanjem tujih jezikov. Na splošno pa so precej seznanjeni z vsemi lepotami Slovenije."

Povezovanje na vseh področjih
V nastanitvenem pogledu je namen agencije, ki uspešno vodi hostel, konkurirati drugim evropskim nastanitvenim objektom. Pri tem jim najemodajalec ni prav v pomoč, saj se zaradi kratkoročnega podaljšanja pogodb ne morejo lotiti večjih investicij: "Zelo težko je načrtovati za prihodnost, če ti da lastnik v podpis triletno pogodbo. To te dejansko demotivira za kakršni koli večji poseg. Glede na to, da večino časa delujemo na podoben način, predvidevamo, da se naše poslovanje čez tri leta ne bo dosti spremenilo, in upamo na podaljšanje pogodbe – če je mogoče, daljše od treh let."

Čeprav se ne lotevajo večjih vlaganj, pa hostla ne pustijo propadati. Pri tem jim pomagajo tudi slovenski šolarji, ki so sobe najprej poslikali z naravnimi motivi slovenskih pokrajin, nato pa še z junaki iz bohinjskih pravljic, hostel pa krasijo tudi risbice najmlajših: "Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Srednji šoli Sežana, smer aranžerski tehnik, in vodji Renati Nikolič za izredno predano delo pri poslikavi 1. in 2. nadstropja v depandansi Rodica. Prav tako bi se rada zahvalila Vrtcu Bohinj za sodelovanje pri razstavi otroških del in njihovo dobro voljo. Tovrstni projekti ti dajo nov zagon in prinesejo prav posebno energijo v prostor, ki nikdar ne izgine."

Povezovanje je po Katarininih besedah nujno na vseh področjih, težava po njenem mnenju nastane, ker se vsem nekam mudi in jim zmanjka časa za posamezne projekte. Kljub temu pa sodelovanje turističnih delavcev v Bohinju označuje kot zgledno: "Turizem Bohinj, krovna turistična organizacija v Bohinju, daje velik pomen medsebojnemu povezovanju, in čeprav so nam gospodarstvenikom včasih različni sestanki odveč, veliko pripomorejo k boljši komunikaciji in s tem posledično k boljšemu medsebojnemu sodelovanju."

V Hostlu pod Voglom se pri svojem delu še kako zavedajo pomembnosti komunikacije in navzočnosti na družbenih omrežjih. Zelo odzivni so tudi na turističnem portalu Tripadvisor, kjer redno odgovarjajo gostom, ki jim večinoma namenjajo lepe ocene: "Če se le da, na vsa mnenja čim prej odgovorim in dam gostu vedeti, da nam je mnenje mar in da bomo dane predloge upoštevali, kolikor je v naši moči. To ima sicer tudi slabo stran, saj smo včasih kar preveč vpeti v ta elektronski svet in moramo biti vedno dostopni. Tega naši starši niso poznali in so posledično živeli počasnejše življenje."

Težave v Bohinju
Đurđevićeva opozarja tudi na težave, s katerimi se srečujejo turistični delavci v Bohinju: "V Bohinju so si v preteklosti določeni akterji precej prizadevali, da bi bil obisk pozimi manjši, in bili pri tem žal precej uspešni. Zdaj mlajša generacija to počasi popravlja – nov direktor s svojo ekipo na Voglu dela velike korake in srčno upam, da bo svoj tempo nadaljeval. Kar zadeva hotelsko ponudbo v Bohinju, pa je to stara zgodba in kaj dosti se glede tega ne da narediti. Dokler lastniki največjih hotelov v Bohinju (tukaj izključujem novozgrajeni Bohinj Park Hotel v Bohinjski Bistrici) ne bodo ljudje, ki jim je turizem blizu, se v Bohinju ne bo dosti spremenilo."

O aktualnih turističnih temah
Glede aktualnih turističnih tem, o katerih je bilo veliko govora tudi ne preteklih Dneh slovenskega turizma v Portorožu, v okviru katerih so podelili tudi nagrade najboljšim v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna, pa se Katarina strinja z nekaterimi govorci, da Sloveniji manjkata letališče in boljši javni prevoz: "Absolutno se strinjam, da sta javni prevoz ter boljša in cenejša dostopnost poglavitnega pomena za večji obisk gostov. Pravzaprav je tudi ena izmed naših konkurenčnih prednosti ta, da imamo avtobusno postajo pred vrati. Gotovo se določeni popotniki za prenočevanje pri nas odločijo tudi na podlagi lažje dostopnosti. Če bi imeli še kakšno povezavo z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki več, bi bilo pa sploh odlično."

Je pa jasno njeno mnenje glede dviga turistične takse: "Osebno me ne moti dvig turistične takse, moti me transparentnost njene porabe. Menim, da bi vsak, ki odvaja turistična takso, konec leta moral dobiti natančno poročilo, koliko takse se je pobralo in kam je ta denar šel. V tem primeru menim, da bi bilo tudi manj utaje tega davka, saj je vendar vsem lastnikom nastanitvenih objektov v interesu, da se s pomočjo tega davka viša kakovost kraja."

V Sloveniji primanjkuje dobrih gospodarjev
Na Dneh slovenskega turizma si je zdaj že nekdanji minister Jožef Petrovič med plenarnim zasedanjem ves čas zapisoval predloge vseh govorcev, da bi znal ukrepati v pravi smeri, tako da smo Đurđevićevo za konec še vprašali, kaj bi ona priporočila prihajajočemu ministru za gospodarstvo. Kaj so po njenem mnenju glavne točke, s katerimi bi se morali odgovorni nujno soočiti, da bi resnično dvignili kakovost slovenskega turizma, da bi Slovenija bila turistično gledano močnejša, privlačnejša za tuje in domače obiskovalce: "Kakovost slovenskega turizma sploh ni slaba. Težava je, tako kakor pri večini drugih panog v Sloveniji, da primanjkuje dobrih gospodarjev – še posebno pri večjih kompleksih in objektih, ki datirajo iz časa pred osamosvojitvijo Slovenije. Večina manjših družinskih hotelov, kjer se ve, kdo pije in kdo plača, ne pozna nobene krize in je kakovost ponudbe na najvišji ravni."

Za konec doda: "Dejansko gre za odgovornost – glavna točka, s katero bi se odgovorni morali ukvarjati, je, da so ti odgovorni za svoja dejanja ... Vendar se hkrati zavedam, da je zadnje napisano izredno naivno in žal neizvedljivo."