Za klasično glasbo se je začel zanimati že zelo mlad, čeprav se z njo v družini ni nihče kaj posebej ukvarjal. Če že, se je v domu Počkajevih na Velikem Ubeljskem, vasici pod Nanosom, razlegal glas slavnega Luciana Pavarottija. "Prvi stik z opernim petjem mi je bil v veliko veselje in že kot mlad fantič sem si želel, da bi nadaljeval v operi, ta želja se je pojavila kar sama." Kot pravi, imajo načeloma ljudje radi opero, a se večini zdi ideja, da bi se kdo resno ukvarjal z njo in si služil kruh, "precej fantazijska".

V najstniških letih so s prijatelji ustanovili rokovsko skupino. "Meni je všeč vsa glasba, sem pa bolj intimno povezan z opero. Pri njej sem bolj angažiran: nekaj moraš vložiti v to umetnost in jaz to rad počnem. V popularni glasbi se ta navdih izčrpa, bolj kot sama glasba je pomembno še kaj drugega, pri operi se pa kar nekako potopiš in ne moreš več ven," dodaja vzneseno.

Kot pojasni, je imel pri vstopu v nižjo glasbeno šolo nekaj težav, saj ga zaradi mladosti najprej niso želeli sprejeti. Šele zdravniško potrdilo, da je njegova mutacija mimo, mu je odprla pot za vpis. "Zanimivo je, da v ZDA bolj spodbujajo tudi mlajše, pri katerih še ni jasno, ali bodo razvili operni glas, da se izobražujejo, medtem ko v Evropi velja, da pevci začnejo formalno izobraževanje kasneje." Na vprašanje, ali lahko prezgodnje šolanje kaj škodi glasu, Počkaj odgovarja, da bi se to sicer lahko zgodilo, nekaterim dejansko se, a hkrati dodaja, da je vseeno bolje, da se čim prej naučiš tehnike, da je ta možnost manjša.

Po srednji šoli se je takoj odpravil na glasbeno akademijo v Ljubljano, smer operno petje, kar sicer ni čisto standardna pot. "Namreč po navadi gredo na akademijo starejši pevci, pri meni pa je bila želja tako velika, da sem rekel, saj nimam česa izgubiti. Tako sem šel na sprejemne izpite, še prej opravil obvezni program za klavir, in bil sprejet."

Vzporedno še študij kompozicije in glasbene teorije
Ob študiju opernega petja v Ljubljani, kjer je sodeloval s profesorico Alenko Dernač Bunta, je vpisal še vzporedni študij kompozicije in glasbene teorije. "Zdaj sem v 4. letniku, vendar pa po odhodu v Kalifornijo študija nisem nadaljeval. Sem že v letih, ko moram poskrbeti za finančno varnost, tako da ni časa, da bi še naprej študiral," pravi, a ne izključuje, da bo kaj skomponiral, če bo začutil navdih.

Letna šolnina: več kot 30.000 dolarjev
Že med študijem, ko je pel različne operne vloge v ljubljanski in mariborski operni hiši, je v njem zorela ideja, da bi se odpravil na študij čez lužo. Februarja 2012 se je tako odpravil na avdicijo na losangeleško univerzo UCLA in jo uspešno opravil, zataknilo pa se je pri financiranju. Letnik stane študente, ki so doma iz Kalifornije, 15.000 dolarjev, za vse druge, torej tudi Jureta, pa dobrih 30.000 dolarjev. Slovensko ministrstvo za kulturo je zavrnilo njegovo prošnjo za štipendijo. "Ko sem šel gor jeseni 2012, sem šel dejansko brez denarja. Tri mesece sem opravljal vse programe, čeprav formalno sploh nisem bil vpisan na univerzo," pojasnjuje začetne tegobe. Po prihodu se je prijavil za nekaj štipendij, pomagali pa so mu tudi na univerzi. "Univerza ima kar dober sistem: če za koga ocenijo, da je obetaven, se potrudijo in mu pomagajo."

Po domači zavrnitvi uspešno pridobivanje štipendij
Zagrabil je priložnost in šel delat avdicijo za Mimi Alpert Scholarship in štipendijo tudi dobil, kar je zadostovalo za delno plačilo šolnine, k sreči pa je potem po pritožbi dobil tudi pozitiven odgovor s slovenskega ministrstva. "Najprej so mi za eno točko zavrnili prošnjo za štipendijo, čeprav sem že pel solistične vloge v obeh domačih opernih hišah in sodeloval tudi pri produkcijah v Cankarjevem domu. Res nisem vedel, kaj več bi še bilo potrebno za štipendijo za opernega pevca. Po pritožbi sem potem to štipendijo dobil." Pozneje je prejel tudi štipendiji Graduate Division Award in Phil Altman Scholarship in nastop z orkestrom kot zmagovalec UCLA finest soloist.

Odličen program in izvedba
Sam program na univerzi ocenjuje kot izvrstnega. Gre za majhen, specialen oddelek: v dveh letih je bilo na podiplomskem študiju opernega petja le šest študentov, Jure edini tuji. "V dveh letih smo naredili štiri operne predstave, kar je zelo veliko. Neverjetno je, kako so tam v študij vpleteni sami profesionalci. Moj maestro Vladimir Černov je svetovno znani baritonist, ki je pel v vseh največjih opernih hišah na svetu. Korepetitorji, ki so nas pripravljali na opere, prihajajo iz losangeleške opere, imamo pa tudi stalno korepetitorko iz Metropolitanske opere, hkrati pa smo imeli tudi različne operne delavnice in masterclase, kjer se vsak teden predstavljaš pred študenti in občinstvom," razloži sistem dela. Kot pravi, je poleg opernim tehnikam pri študiju velik poudarek namenjen tudi izraznosti telesa, kar je ena od stvari, ki jih je na dodiplomskem študiju pogrešal.

Na vprašanje, ali ima na odru tremo, odgovori nikalno in pravi, da na njem uživa. "Mislim, da se na dan nastopa v človeku kar nekaj sestavi, da to čutiš. Kar je najboljše in česar sem se navadil med študijem v ZDA, je ta vsakodnevna disciplina: da vsak dan vadiš uro ali dve, in potem svojemu glasu tako zaupaš, da te tudi različni odri ali situacije na nastopih ne zmedejo. V nasprotnem primeru se lahko kaj hitro zgodi, da potem preveč ali premalo pritiskaš glas. Toliko moraš vaditi, da se potem na nastopu ne zmedeš in odpoješ, kot znaš, ne glede na okoliščine."

Kot mlademu baritonistu je trenutno njegova njegova velika pevska želja Renato iz Verdijeve opera Ples v maskah, zelo blizu pa mu je tudi Rigoletto iz istoimenske, prav tako Verdijeve opere. "Že od mladih nog mi je zelo blizu, pevsko in igralsko mi predstavlja velik izziv. Pri Mozartu bi bil to Don Giovanni, od slovenskih oper pa vloga Lorenza v Kogojevih Črnih maskah. Sodeloval sem pri njeni produkciji v okviru Evropske prestolnice kulture in je ena najzahtevnejših baritonskih vlog nasploh."

Opera bo preživela
Glede razvoja opere je prepričan, da absolutno živi in bo preživela, čeprav se do določene mere strinja s tistimi, ki pravijo, da je opera umrla s smrtjo Puccinija. "Do takrat se je opera razvijala skupaj z meščansko družbo. Ko je prišlo nekaj novega, je bilo to dobro sprejeto. Po Puccinijevi smrti pa je potem nastal velik problem." Po njegovem mnenju je ena od težav, s katerimi se spopada opera, njeno "mešanje" z gledališčem. "Kadar opera preveč vstopi v gledališče, ni več operna umetnosti. Vse nove kompozicijske tehnike, ki bi se rade uvedel v operno umetnost, večinoma spodletijo. Če se izgubi belcanto, potem se opera v klasičnem smislu konča."

In kam naprej?
Na odhod v tujino gleda kot na zelo pozitivno izkušnjo, saj doma ni več videl možnosti za napredek. "Mogoče ni bila tako težka odločitev, kot je bila dejansko videti na prvi pogled." In kaj zdaj, ko je študij za njim? "Zdaj sem dober mesec doma, in vsi ljudje že malo delajo paniko, kaj bom počel. Mislim, da to ni tako velika težava, tudi v našem prostoru se najde kaj dela, predvsem pa se bom osredotočil na priložnosti v ZDA," pravi o svojih ciljih naprej. Po koncu študija mu namreč leto dni v ZDA velja vizum, povezan z njegovim študijem, ki mu omogoča t. i praktični trening (optional practical training), pri čemer pa je pogoj, da dela v svoji glasbeni zvrsti.

Tako se namerava oktobra udeležiti avdicije za mladega umetnika v newyorški Metropolitanski operi, potem pa se bo udeležil še avdicij za mlade umetnike v Los Angelesu, San Franciscu, Chicagu, Floridi, mogoče tudi Arizoni. "Če ti na veliko uspe v ZDA, je to krasno, sicer pa mislim, da je kakovost življenja v Evropi boljša in je bolje biti doma," pravi stvarno.

Poln koledar obveznosti
Pred odhodom v ZDa ga čaka kar nekaj projektov tudi doma. Med 19. in 22. avgustom se bo udeležil pevskega tekmovanja Otta Edelmana na Dunaju, ki je sicer še dokaj novo, a omogoča možnost lepe finančne nagrade, poleg tega pa bo tam tudi njegov profesor Černov, tako da bo lahko še izpopolnjeval svoje znanje. S kolegi opernimi pevci se odpravlja tudi Budimpešto, kjer bodo predstavljali izjemno uspešen projekt pop-up opernih nastopov na ulicah, s katerimi so v zadnjih treh letih navdušili obiskovalce v številnih evropskih mestih, ljubljanska opera mu je ponudila vlogo Pripovedovalca v slovenski operi Pastir, dogovarja pa se tudi za sodelovanje z mariborsko opero.