LEGO arhitektura je linija priljubljenih kock LEGO, ki "slavi preteklost, sedanjost in prihodnost arhitekture skozi kocke LEGO". Linija vsebuje več posebnih modelov, ki jih je oblikoval ameriški "arhitekturni umetnik" Adam Reed Tucker, vsak model pa predstavlja svetovno znano stavbo v mikroizvedbi. Poleg Tuckerjevega imena pa se zadnji dve leti na škatlah modelov pojavlja tudi ime slovenskega arhitekta Roka Žgalina Kobeta, ki je zaslužen za oblikovanje londonskega Big Bena, tokijskega Hotela Imperial, sedeža Združenih narodov v New Yorku in zadnjega modela, ki so ga predstavili javnosti, singapurskega kompleksa Marina Bay Sands. Sodeloval je tudi pri razvoju posebnega izdelka LEGO Architecture Studio, namenjenega arhitektom in tistim, ki bi si to želeli postati.

"Sem drugi na svetu, ki ima svoje ime na škatli LEGO," ponosno pove 31-letni Rok Žgalin Kobe. "Linija arhitekture je avtorska reinterpretacija prvotne arhitekture in zato ima na škatli ime. In to je moj izdelek," še doda mladi arhitekt, ko v rokah drži škatlo modela sedeža Združenih narodov v New Yorku. Kot velik navdušenec nad malimi pisanimi kockami svoje delo pri LEGO opiše kot sanjsko, a dodaja, da je doma občutek ob takih uspehih precej mačehovski.

Arhitektura LEGO je prejela nagrado združenja industrije igrač
Linija LEGO arhitektura je v letu 2013 prejela nagrado združenja industrije igrač (Toy Industry Association) za specializirano igračo leta. Kupci, prodajalci, novinarji in proizvajalci igrač so namreč odločili, da je LEGO arhitektura najboljša. "To so oskarji industrije igrač. Premagali smo velika podjetja, kot so Mattel, Hasbro in druge. To ni kar tako. Smo najboljši na svetu," pove Žgalin Kobe, ob tem pa doda, da je patent za LEGO potekel že leta 1989 in da lahko podobne kocke dela kdor koli. In tudi jih, za precej manjši denar, a LEGO ostaja vodilni na svojem področju. "LEGO je to, kar je, ker se vsako leto preseže. Vsako leto naredi nove in nove oblike, ki privlačijo vsako generacijo otrok posebej. In to ga ohranja na vrhu," še pove.

Po dobri prijavi so Roka povabili na Dansko
Kako pa se je Rokovo sodelovanje z LEGO Group pravzaprav začelo? Prvo sodelovanje je bilo pri LEGO arhitekturnem studiu, linija arhitekture je v zgodbo prišla šele pozneje. "Ko so začeli delati pri razvoju LEGO arhitekturnega studia, so potrebovali sodelavca arhitekta. Osnovni pogoj je bil, da si arhitekt, da znaš vsaj dva evropska jezika in da dobro poznaš LEGO. Merila, ki sem jim ustrezal jaz, in verjetno še na tisoče ljudi po vsem svetu. A se nisem ustrašil, prijavil sem se, z dobro prijavo, za katero sem pošteno delal, sem si zagotovil, da je bila opažena in tako sem počasi prišel skozi vsa sita. Potem so z mano stopili v stik in me povabili na Dansko na intervju," pripoveduje Rok.

"Od trenutka, ko sem potrdil, da imam čas za intervju, pa do elektronskega sporočila, kjer so mi poslali letalsko karto, je minilo deset minut. Tako učinkoviti so," pove Žgalin Kobe in opiše svoj prvi obisk na Danskem: "Vse je bilo na visoki ravni, vsi so bili zelo prijazni, a je bilo precej naporno. Na intervjuju so dejansko poslušali, kaj imam povedati, si zadeve zapisovali in me veliko spraševali. Ves dan smo delali in se pogovarjali o mojih idejah in vizijah. Pomagalo je, da sem aktiven arhitekt tako v praksi kot tudi v akademski sferi. V naslednjem mesecu sem moral za preizkušnjo načrtovati nekaj lastnih predlogov iz kock, ko so me naslednjič povabili na Dansko, pa smo že podpisali pogodbo in sem začel delati."

"Kot sem povedal, sem začel delati pri arhitekturnem studiu, ki je bil precej velik projekt in kjer sem bil eden ključnih sodelavcev, hkrati se pa je že ob testni preizkušnji izkazalo, da sem zelo dober tudi pri izdelovanju uradnih modelov. Že na začetku sem imel sam nekaj predlogov, nato so me še oni pozvali, naj preverim nekaj njihovih, in tako se je začelo sodelovanje tudi pri tem projektu. Zdaj dejansko prispevam velik delež k oblikovanju linije arhitekture. Seveda je to timsko delo, saj v procesu sodeluje veliko ljudi, predvsem starejši oblikovalci, ki pomagajo pri končni izvedbi in imajo veliko več izkušenj tudi v drugih postopkih, za idejno zasnovo pa sem zaslužen jaz," pove Rok, ki ob tem še pove, da vse poteka v veliki tajnosti, saj je konkurenca na trgu velika.

"Model Združenih narodov je popolnoma moja zasnova"
Zadnji model, ki ga je LEGO arhitektura predstavila javnosti, je v svetu precej odmeval, saj gre za model sedeža Združenih narodov v New Yorku. Kako pa so se odločili za ta model? "Združeni narodi so precej specifična stvar. Med številnimi modeli, ki sem jih predlagal, je bil tudi ta, a je bil najprej zavrnjen. A ker se je to meni zdela super ideja, sem naredil model na lastno roko in jim ga predstavil, takrat pa so ga sprejeli. To je bila dobra ideja tudi zato, ker je lahko LEGO ta model v Združenih narodih predstavil v dobrodelne namene," pojasnjuje Rok. "Model je bilo treba za proizvodnjo le minimalno popraviti, zato se lahko s tem res pohvalim, da je to popolnoma moja zasnova. Vse je narejeno precej detajlno, koščki (pri modelu Združenih narodov jih je 596) so majhni, uporabljene tehnike sestavljanja pa so naprednejše kot pri običajnih legokockah, kjer za 500 koščkov dobiš že ogromne škatle in modele," pove mladi arhitekt.

Ko arhitekt model predstavi vodilnim v LEGO, ga tam sestavijo, pri tem pa mora zadostiti številnim merilom. "Sem velik ljubitelj legokock, to je tukaj pravzaprav pogoj. Izbiraš lahko namreč med tisoči elementov, ki jih ima LEGO v svoji bazi, tako da moraš natančno vedeti, katero uporabiti. Izziv pri liniji arhitekture je namreč, da uporabiš samo kocke, ki že obstajajo, ne moreš sam oblikovati novih," pripoveduje Rok in ob tem doda, da sam to počne z užitkom in si za oblikovanje vzame čas. Pove, da mora biti model za uporabnike zanimiva izkušnja za sestavljanje. "Pri arhitekturi je včasih težava, da se nekatere stvari preveč ponavljajo, zato mora biti set zgrajen tako, da ne postane dolgočasen, mora biti dovolj stabilen, da ga lahko premikaš. Ti modeli primarno niso namenjeni igranju, ampak bolj razstavljanju," o "igračkah za odrasle" pripoveduje in doda: "Diplomati bi prav lahko postavili model na svojo mizo, veleposlaniki Slovenije pa še toliko bolj."
"Preden se LEGO res odloči za izdelavo določenega modela, je treba preveriti še, ali bo dovolj zanimiv za kupce. LEGO naredi raziskavo trga, ker je glavni trg za kocke predvsem Amerika, večina testiranj poteka tam. In če se vse ujame, gre LEGO v izdelavo modela," pove Rok. "In tako sem dobro leto potem, ko sem prvič predstavil idejo za Združene narode, prejel sliko, kjer generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun predstavlja moj model," se nasmeje Rok.

Marina Bay Sands, izziv za arhitekta in ljubitelje arhitekture
Tudi naslednji model LEGO arhitekture bo Rokovo delo. To je kompleks Marina Bay Sands v Singapurju, ki je največja igralnica na svetu, kjer najdemo tudi hotel, nakupovalno središče, muzej, dve gledališči, drsališče in sedem vrhunskih restavracij. Velik izziv tako za arhitekta kot tudi ljubitelje arhitekture po vsem svetu.

Kaj pa slovenske znamenitosti, bi se v prihodnjih letih med modeli lahko znašla tudi kakšna slovenska stavba? "Slovenija ni dovolj prepoznavna. V poštev bi na primer lahko prišel Plečnik, a v svetovnem merilu žal ni dovolj prepoznaven, Slovenija pa za LEGO ni dovolj velik trg. V Sloveniji je premalo ljudi, premalo ljudi, ki bi kupili tak spominek, jo obišče. Ljubljana se z metropolami, kot so Pariz, New York, London, Tokio, ne more primerjati," pove Rok. "Meni bi bilo sicer v veselje, a močno dvomim," še doda.

Selitev na Dansko je možnost, saj so razmere v Sloveniji precej slabe
Je Rokova prihodnost tako na Danskem? "Trenutno sem pogodbeni sodelavec, septembra so me sicer povabili na Dansko, saj je bilo toliko dela, da bi lahko tam delal za daljši čas, a sem zaradi obveznosti doma to zavrnil in še naprej delal na daljavo z občasnimi poleti na Dansko," pojasnjuje Rok. Tudi doma ima Rok polne roke dela, prav zdaj namreč končuje doktorat na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, pred slabima dvema letoma je postal oče malemu Remu, s partnerko Ano pa imata tudi skupno arhitekturno podjetje RAAR.

O svojem podjetju Rok pravi: "Če bi živela drugje, bi bila to zgodba o uspehu, tako pa je zgodba o uspehu pri nas že to, da preživiš. Za slovenske razmere nama gre sicer še kar dobro, a so primerjave v Sloveniji nehvaležne. Razmere v arhitekturi in gradbeništvu so porazne, dela je malo, honorarji so nizki, morava se prilagoditi trgu. Ker ljudje nimajo denarja, so cene neprimerno nižje, arhitekti pa so, ker nimajo dela, pripravljeni delati pod ceno, kar je na dolgi rok zelo slabo. To bo pokopalo stroko, saj dejavnik ni več kakovost, ampak cena, in to bo na koncu še dodatno osiromašilo naš že tako ali tako degradiran prostor."

"Selitev na Dansko je seveda možnost, o kateri z Ano zaradi trenutnih razmer v Sloveniji vse bolj dejavno razmišljava, a je to kljub vsemu težka odločitev. V Sloveniji smo doma, vse nam je poznano, tukaj je naše življenje. Tu sva bila z Ano do zdaj uspešna, postavljava npr. sejemske prostore za Vilo Bravum, skupino priznanih slovenskih podjetij. Razvila sva mrežo poslovnih stikov, z mnogimi od njih smo v prijateljskih odnosih. Zato bi me veselilo, če bi lahko še naprej skupaj pisali zgodbe o uspehu. Odhod bi pomenil opustiti leta dela v Sloveniji. Poleg tega slovenski arhitekt na Danskem, ki še ne zna dansko, ni najbolj perspektiven kader," prizna Rok in doda še: "Tam bi morala začeti znova. To, da je ta možnost kljub vsemu vedno bolj sprejemljiva, pa priča o tem, kako zelo smo v Sloveniji zašli."

V spodnji galeriji si lahko ogledate modele, ki jih je za LEGO izdelal Rok Žgalin Kobe.