Solkansko podjetje Red Pitaya je svoje življenje uspešno začelo na Kickstarterju, kjer je s svojim izdelkom v nekaj tednih zbralo zavidljivih četrt milijona dolarjev semenskega kapitala, a pravi izzivi ga čakajo ob vstopu na trg konec leta.
Ko človek vzame v roke majhno ploščico integriranega vezja s številnimi vhodi, se ta lepo usede v dlan. Nima pa še pravega občutka, kaj vse v resnici zmore. To spoznanje pride malce pozneje, in to je tisto, kar je prepričalo, za zdaj še prihodnje uporabnike. Ekipi Red Pitaye, ta je nastala kot spin-off uspešnega solkanskega podjetja Instrumentation Technologies (IT), je namreč v devetih mesecih uspelo na svet spraviti izdelek, ki je že na začetku poti prepričal elitno ameriško univerzo.

"V ZDA se ena od osmih univerz Ivy League zanima za naš izdelek in ga namerava uporabiti že v spomladanskem semestru," mi ponosno pove Borut Baričevič, eden izmed ekipe štirih inženirjev (poleg njega so pri razvoju Red Pitaye delali še Aleš Bardorfer, Črt Valentinčič in Rok Uršič, pomagali pa so tudi drugi strokovnjaki IT-ja). Katera pa, nas je zanimalo, a imena še ni želel razkriti.

Pri razvoju male napravice jih je gnala predvsem ideja ponuditi majhen, kompakten, odprtokoden izdelek s funkcionalnostjo veliko dražjih naprav, ki ga je mogoče vgraditi tudi v kakšno prenosljivo napravo, pojasni.

"Cilj je, da bi lahko tudi v domači delavnici uporabljali napredne tehnologije. Npr. tak signalni generator (pokaže z roko), ki sicer omogoča generiranje signalov pri višjih frekvencah kot Red Pitaya, lahko na trgu dobite tudi za več kot 10.000 evrov," pravi Baričevič. Za primerjavo, solkanski izdelek bo stal okoli 300 evrov. Četverec je torej imel pred očmi zlasti cilj, da bi lahko širšemu krogu ponudili tehnologije, ki so bile prej na voljo le naprednim laboratorijem ali pa industriji.
Drugačna pot
In čeprav je solkanski start-up nastal znotraj že uveljavljenega podjetja, pa se vseeno niso odločili za konvencionalni način financiranja svojih začetkov, temveč so sredstva začeli zbirati na javni platformi za zbiranje zagonskega kapitala za mlada podjetja Kickstarter. Gre za spletno stran, kjer so predstavljeni različni projekti, in če so ljudem ideje všeč, lahko podjetju podarijo svoj denar, v zameno pa dobijo določene ugodnosti pri nastajajočih podjetjih.

Solkanci so bili pri tem zelo uspešni. Ne le elitne univerze, prepričali so tudi ljudi na spletu. Če so si za cilj zadali, da bodo zbrali 50.000 dolarjev, je zanimanje za njihov izdelek že na začetku za več kot petkrat preseglo njihove začetne načrte, saj so jim ljudje nakazali kar 256.125 dolarjev.
"Kickstarter je sicer res na eni strani namenjen zbiranju sredstev, po drugi strani pa ima tudi druge zanimive lastnosti, in sicer ti omogoča preverjanje trga. Prek Kickstarterja namreč izveš, če sploh obstaja nekdo, ki bi ta izdelek kupil. Poleg tega pa ti omogoča, če projekt lepo predstaviš, neko vizibilnost in je neke vrste reklama," razloge za to odločitev našteva Baričevič.
Zanimanja je torej kar nekaj. Za Red Pitayo se sicer poleg naštetih zanimajo še nekatere druge izobraževalne institucije, predvsem s t. i. STEM-področja (science, technology, engineering and math). Med drugim tudi ljubljanska fakulteta za elektrotehniko.
Laboratorij v dlani
Brez odvečnega odlašanja se z Baričevičem v nadaljevanju potopiva v drobovje izdelka. In kaj je sploh drugačnega pri tem novem solkanskem izdelku? Gre za večnamenski, odprtokoden instrument, ki omogoča zajem signalov od nizkih frekvenc do 60 megahercev ter tudi generiranje signalov.
V sebi združuje tehnologije digitalnega signalnega procesiranja, kar omogoča t. i. FPGA-vezje. To je programirljivo integrirano vezje, ki ga lahko poljubno programira uporabnik. Poganja ga dvojedrni ARM-ov procesor Cortex A9, ki omogoča, da se funkcije signalnega procesiranja lahko vgradijo v računalnik, ki je mrežno dostopen.
Ker ima tudi širokopasovne pretvornike iz analognih (štirje digitalni vhodi in izhodi) v digitalne signale (16 digitalnih vhodov ali izhodov) in nasprotno, lahko na napravico priključimo različne senzorje, kar ji omogoča široko uporabo, npr. tudi za radioamaterske namene. Sistem torej deluje samostojno na podlagi Linuxovega operacijskega sistema, ki lahko zajema, procesira in generira signale.
Brez prave pameti ni nič
Pravo moč pa naštetim funkcijam dajo šele brezplačne aplikacije. Trenutno je na voljo pet osnovnih, ki jih uporabnik lahko zelo enostavno naloži s spletne tržnice, imenovane Bazaar.
Tako si lahko zdaj tisti, ki jih že srbijo prsti, naložijo osciloskop, signalni generator, spektralni analizator, merilnik odziva v frekvenčnem prostoru ter t. i. PID-kontroler (tovrstne kontrolerje se uporablja predvsem v nadzornih procesih v proizvodnji, kjer računajo razliko med neko izmerjeno vrednostjo spremenljivke v proizvodnem procesu ter želeno vrednostjo, kontroler pa nato poskuša zmanjšati to napako s prilagoditvijo vhodne količine).
Proste roke pri funkcionalnosti
"Prednost pred velikimi napravami je tudi ta, da je sistem popolnoma odprtokoden. Se pravi, da lahko signal, ki ga zajameš, že takoj obdelaš s katerim koli algoritmom, ki ga želiš, medtem ko veliki instrumenti izvajajo le tisto funkcijo, za katero so bili načrtovani," poudari. Ker ima še priključek za ethernet in dva dodatna priključka, se lahko npr. poveča tudi frekvenčno območje, ki ga napravica lahko proizvede – vse tja do nekaj gigahercev.
Z malo domišljije lahko torej spremenite za dlan veliko napravico v veliko več – usmerjevalnik, nadzorni sistem za vaše domače videokamere, radijski oddajnik, analizator frekvenc … Če znate zapisati računalniški algoritem, lahko vgradite »pamet«, ki jo želite. In na to v podjetju stavijo največ.

Ker je brez ustreznega programa naprava neuporabna, tu nastopi Backyard, kamor bodo lahko uporabniki nalagali računalniško kodo. In, ker gre za odprtokodni sistem, jo bodo lahko tudi poljubno spreminjali. Vam ni všeč, da se graf izriše v črni barvi? Poglejte kodo in jo popravite po lastni želji. Se vam ne da pisati celotnega programa za osciloskop? Nekdo je to že naredil za vas, spremenite le stvari, ki bi vam bolj ustrezale, Baričevič opisuje možnosti, ki jih bodo uporabniki imeli v njihovem ekosistemu.
"Poudarili smo enostavnost uporabe, da lahko vsakdo uporablja aplikacije, ne da bi mu bilo treba 'kopati' po kodi in ki je uporabna na vsakem računalniku. Na ta način lahko skupnost gradi izvorno kodo in gradi znanje," pojasni logiko ekosistema.
Tako se prek spreminjanja kode in deljenja informacij uporabnik lahko tudi veliko nauči o programiranju, koristna je za bodoče inženirje, kjer se lahko prek generiranja analognih signalov učijo o njihovih lastnostih, iz nje je mogoče črpati znanje o vezjih …. In ta vidik je bil očitno tudi tisti, ki je dvignil obrvi najboljših univerz.

Povsem novi izzivi
In kam po uspešnem zbiranju sredstev? "Red Pitaya je bila že od začetka zamišljena kot start-up podjetje, se pravi ločeno od Instrumentation Technologies. Z zbranimi sredstvi bomo šli v proizvodnjo izdelka, nato pa načrtujemo še prodajo prek različnih kanalov, a podrobnosti še nismo dorekli. zdaj je želja dobivati naročila še zunaj Kickstarterja. Tu bo kar nekaj izzivov, saj gre za distribucijo izdelka fizičnim osebam po vsem svetu, kar je precej drugače od tega, česar smo bili vajeni znotraj Instrumentation Technologies, ko smo dobavljali institucionalnim kupcem," razkrije načrte za naprej.
Izdelek bodo za zdaj, zatrdi Baričevič, izdelovali v Sloveniji. V testni fazi je tudi še Bazaar, ki so ga v sklopu beta testiranj zagnali konec septembra, proti koncu leta pa naj bi bil dostopen vsem, ko naj bi projekt tudi komercialno stekel, še sklene Baričevič.