Aleksandra Majić Skrbinšek je le ena izmed štirinajstih sodelavcev, ki so štiri leta sodelovali pri projektu varstva in spremljanja varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji (SloWolf), ki je bil pred kratkim izbran v skupino najboljših projektov programa EU LIFE. SloWolf se je tako znašel med projekti, ki jih članice EU-ja skupaj z Evropsko komisijo vsako leto izberejo med tistimi projekti, ki so bili zaključeni in ovrednoteni v predhodnem letu.

"Zavedali smo se, da smo uspešno izvedli in zaključili projekt. Večino zastavljenih ciljev smo celo presegli in o tem smo učinkovito poročali sofinancerjem – Evropski komisiji in našima ministrstvoma - Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub temu nas je priznanje presenetilo, saj naš projekt, čeprav za Slovenijo zelo pomemben, na evropski ravni obravnava le delček ene populacije. Nismo pričakovali, da bodo naši rezultati tako odmevni tudi zunaj naših meja," je na vprašanje, kako so doživeli novico o tem, da bodo 4. junija v Bruslju v okviru prireditve Zeleni teden, prejeli laskavo nagrado, odgovorila Aleksandra Majić Skrbinšek, vodja projekta varstva in spremljanja volkov v Sloveniji.

Projekt je prinesel številne pozitivne učinke: "Verjamemo, da smo izboljšali možnosti za dolgoročno ohranjanje volka pri nas, predvsem skozi ozaveščanje o možnih načinih zmanjševanja konfliktov v kmetijstvu. Volka smo skušali prestaviti čim bolj objektivno, skozi znanstvena dejstva in na ta način smo vsaj delno demistificirali njegovo podobo."

Polno ime projekta SloWolf je Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji in je prvi obsežen projekt o volku v Sloveniji. Izvajali so ga od 1. januarja 2010 do konca leta 2013 na Univerzi v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove in Društvom Dinaricum kot partnerjema. Cilj projekta je bil prispevati k dolgoročnemu ohranjanju populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter k izboljšanju njihovega sobivanja z ljudmi. V projektu so, kot pove Majić Skrbinšek, dosegli vse načrtovane cilje, mnoge so tudi presegli.

"Volkovi so naravni plenilci prostoživečih parkljarjev v naših gozdovih. Živijo v tropih in potrebujejo velik življenjski prostor. Mnogo pomembnih podrobnosti iz njihovega življenja, na primer število živali v povprečnem tropu, število tropov in velikosti njihovih teritorijev pri nas, pred projektom SloWolf nismo poznali. Tudi odnos ljudi do volkov je lahko zelo različen. Posamezne skupine ljudi, kot so na primer lovci in živinorejci, lahko pridejo zaradi plenjenja divjadi ali drobnice z volkom v konflikt. Po drugi strani pa volka vse pogosteje razumemo kot pomemben element ekosistema ter simbol divjine in neokrnjene narave. Obstoj volkov v Sloveniji je odvisen od vrste dejavnikov, ki smo jih v projektu poskušali najprej preučiti, nato pa zbrano znanje vključiti v uspešno varstvo in upravljanje te karizmatične velike zveri," še pojasni koordinatorica projekta in raziskovalka v skupini za ekologijo živali na Katedri za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani.

Smrtnost volkov velika
Da bi ugotovili, kakšno je njihovo vedenje in kakšne prostorske zahteve imajo volkovi, so v projektu z ovratnicami opremili sedem volkov (štiri samce in tri samice). Telemetrične podatke so združili s podatki, pridobljenimi na zimskih sledenjih in na poletnih spremljanjih z izzivanjem oglašanja volkov: "S poletnimi spremljanji smo v vsaki sezoni na projektnem območju zasledili pet do sedem legel. V izvedbo zimskih sledenj, na katerih smo zbirali neinvazivne genetske vzorce (iztrebke, urin in slino na plenu) in pridobili podatke o rabi prostora ter velikosti tropov, smo vključili lovske družine in druge prostovoljce. Odziv prostovoljcev nas je presenetil. V prijavi smo načrtovali vključevanje okrog 50 prostovoljcev. Danes imamo v naši bazi prostovoljcev čez 800 imen. Vzorce za genetske analize smo zbirali v letnih ciklih, vezanih na biologijo volka. Na podlagi analiz teh vzorcev smo lahko prvič robustno, natančno in objektivno ocenili velikost volčje populacije v Sloveniji. V triletnem intenzivnem spremljanju velikosti populacije je bila ta stabilna in se med leti kljub visoki zaznani smrtnosti skoraj ni spreminjala. V Sloveniji je med projektom v od 8 do 11 tropih živelo okoli 46 volkov (od 42 do 50). Velik populacijski obrat (rodnost, smrtnost, imigracije in emigracije) ima pomemben vpliv na razmeroma velika nihanja njihove številčnosti znotraj posameznega leta (v povprečju med 33 in 46 osebki). Štirje čezmejni tropi imajo razmeroma velik del teritorija na Hrvaškem in jih zato za namene upravljanja populacije nimamo za popolnoma "slovenske" (50 % živali štejemo k vsaki izmed držav). Z upoštevanjem čezmejnih tropov smo ocenili, da je bilo v Sloveniji za potrebe upravljanja največ okoli 39 osebkov (34 do 43)."

Pri projektu so sledili sedmim volkovom, ki so nosili telemetrične ovratnice - ti so doživeli različne usode: največ jih je padlo pod streli, dva je povozil avto, za nekatere pa ne vedo čisto točno, kaj se je zgodilo, ker so ovratnice nehale delovati. Trditev, da primer sedmih volkov kaže na to, da je smrtnost volkov pri nas visoka, je Aleksandra komentirala: "Nedvomno je smrtnost volkov pri nas visoka – letno izgubimo skoraj eno tretjino reproduktivnih volkov, skozi smrtnost ali emigracijo (enega in drugega ne moremo vedno ločiti) pa pri nas vsako leto izgine skoraj polovica populacije. Po drugi strani se je vsaj med projektom to izginjanje brez težav nadomeščalo, večinoma z rodnostjo, nekaj pa tudi z imigracijo. Tako velik populacijski obrat za volkove ni nenavaden – biti volk je nevarno, tudi če te ne lovijo, in vrsta je z evolucijo razvila mehanizme za izjemno populacijsko plastičnost."

O projektu
Zdaj, ko je minilo že nekaj časa od konca projekta, nas je zanimalo, kako ocenjujejo projekt, kaj jim je prinesel: "Za vse sodelujoče je bil projekt izredna vaja za delo v timu. Projekt je bil zastavljen interdisciplinarno, kar pomeni, da smo morali vsi skupaj preseči običajen način delovanja "vsak na svojem vrtičku" in se pogovarjati in sodelovati. Z vidika sodelujočih je ta izkušnja verjetno največji kapital, ki smo si ga v projektu pridelali. Po drugi strani pa vemo o volkovih pri nas danes neprimerno več, kot smo vedeli pred projektom. Postavili smo dober temelj upravljanju in varstvu te vrste in poskrbeli, da se izsledki in izkušnje iz projekta neposredno prenesejo v prakso."

S kakšnimi težavami pa so se srečevali pri projektu: "Naša največja težava je bila v bistvu ta, da smo si želeli narediti še dosti več, vendar za vse ni bilo dovolj časa in sredstev. Entuziazem vseh sodelujočih se je zrcalil tudi v splošnem pristopu k delu – ni bil cilj s čim manj truda doseči nekaj zadanih ciljev, da vsaj približno upravičimo porabljena sredstva. Prav nasprotno, vse se je delalo "na polno", pri vsem smo želeli izvedeti ali narediti še več, iskali smo dodatne vire in sredstva, da bi izpeljali še kakšno novo idejo, ki se je utrnila med samim projektom."

Strah pred volkovi odveč!
Volkovi so nevarni, zverinski, se še vedno pogosto sliši med ljudmi, nazadnje so pravo paniko zagnali v Sodražici, ko so opazili trop volkov blizu vasi. S projektom pa so želeli dokazati ravno nasprotno - da so volkovi mirne živali, ki ne raztrgajo človeka takoj, ko ga zagledajo. Je res, da se volkovi človeka celo bojijo? Kdaj in če sploh pa volk postane nevaren? "Volkovi pri nas se človeka neizmerno bojijo in se mu na široko izogibajo. Že videti volka v naravi je redek privilegij, ki se ga moramo veseliti, ko se nam zgodi, razloga za strah pa ni prav nobenega. Resda se v svetu pojavljajo primeri napadov volka na človeka, so pa to izjemni dogodki in ne pravilo. Pri nas in v naši okolici takšnega dogodka v novejši zgodovini nimamo dokumentiranega. Volk lahko postane v naših razmerah človeku nevaren v dveh primerih: če zboli za steklino ali če ga poskušamo udomačevati oz. navajati na ljudi. Prav takšni "napol udomačeni" volkovi so dejansko v Kanadi leta 2005 ubili človeka."

Pomembna vloga volka v ekosistemih
Med ljudmi je tudi premalo ozaveščenosti o ekološki vrednosti velikih zveri, kot so tudi volkovi. "Ne tako dolgo nazaj se je domnevalo, da živali na vrhu prehranskega spleta, vrhunski plenilci, nimajo bistvenega vpliva na ekosistem. Danes je vse več dokazov, da je resnica prav nasprotna. Vse kaže, da imajo vrhunski plenilci ključno regulacijsko vlogo v ekosistemih, ker vplivajo tako na gostoto kot na prostorsko razporejanje svojega plena in tako povzročijo kaskaden efekt, ki se odrazi na celotnem ekosistemu. Eden izmed najbolj znanih primerov je iz nacionalnega parka Yellowstone v ZDA. Po ponovni naselitvi volkov so se veliki rastlinojedi začeli drugače razporejati, obnovila se je vegetacija ob vodotokih, posledično se je povišala vrstna pestrost ptic, dvoživk in vodnih živali. Obnova vegetacije se je pojavila tudi širše in celotna krajina je začela spreminjati podobo. Večanje števila vrst in interakcij med njimi veča kompleksnost ekosistema, kar v naravi pomeni stabilnost. Natančne vloge volka v naših ekosistemih ne poznamo, gotovo pa je pomembna, saj so se ti oblikovali v njegovi prisotnosti."

Volčji Romeo in Julija srečna v Italiji
Najbolj znan med opazovanimi volkovi je Slavc, ki zdaj živi v Italiji. Njegova zgodba je pritegnila tudi tujce, prečkal je štiri države, da bi si dom ustvaril v Italiji. Nastaja celo film, ki bo povedal tudi Slavčevo zgodbo, prikazali pa ga bodo na nemški televiziji ZDF. Slavčeva zgodba je vzbudila veliko pozornosti tudi v Sloveniji, s projektom so uspeli javnost seznaniti z volkovi, kar je bil prav tako eden izmed ciljev projekta. Imajo kakšne informacija, kako danes kaže z volčjima Romeom in Julijo?

"Imeli smo srečo, da smo ovratnico za spremljanje gibanja volkov namestili prav na tega volka. Slavc je bil rojen v slovensko-hrvaškem tropu Slavnik in je sredi decembra leta 2011 zapustil svoj rodni trop. Na svojem skorajda epskem potovanju je prepotoval celotno Slovenijo, velik del Avstrije in prečkal italijanske Alpe, nato pa se ustalil na območju Lessinie, v bližini Verone. Tam je po neverjetnem spletu okoliščin srečal volkuljo iz zahodnega dela Alp, ki je tudi sama zapustila svoj dom. Najbližji znani trop iz njene italijansko-francoske populacije je od naravnega parka Lessinia oddaljen približno 200 kilometrov, kar je podobna oddaljenost kot do naše dinarsko-balkanske populacije volkov. Mediji so navdušeno poročali o "volčjih Romeu in Juliji". Od takrat sta Slavc in Julija že dvakrat imela mladiče in njun trop zdaj šteje 10 osebkov."

Slovenija prijazna do zveri
Ali je Slovenija država, prijazna do zveri, in kaj bi morali zakonsko spremeniti, da bi se volkovom bolje pisalo? "Slovenija je prijazna do zveri. Najboljši dokaz za to je stabilno stanje populacij, predvsem rjavega medveda in volka. Dobro bi bilo bolje urediti predpise na področju reševanja škod, ki jih zveri povzročajo predvsem v kmetijstvu." Glede odstrela volkov pa: "Glede odstrela volkov smo v projektni skupini SloWolf mnenja, da odstrel volkov ni nujno v nasprotju s prizadevanji za dolgoročno ohranitev populacije volkov in ob pravilnem načrtovanju ne ogroža slovenskega dela populacije volkov. Treba se je zavedati, da ohranjanje živalskih vrst ne pomeni enako kot popolna zaščita in varovanje vseh osebkov v populaciji. Trajnostni lov in lovstvo na splošno imata v Sloveniji dolgo tradicijo in še danes pomembno prispevata k naravovarstvu in soobstoju ljudi ter prostoživečih živali. Vendar mora biti poseganje v populacije zavarovanih živalskih vrst načrtovano tako, da se v čim večji mogoči meri preprečujejo negativni učinki lova in tarčno prispeva k doseganju namena, zaradi katerega je bil odstrel pravzaprav sploh dovoljen."

Kako naprej?
Spremljanje varstvenega stanja populacije volka po koncu projekta opredeljuje Akcijski načrt za upravljanje populacije volk (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013-2017, "ki se na žalost v tem delu še ne izvaja, tako da danes ne vemo, kaj se dogaja z našo populacijo volkov. Vemo, da se prostorska razširjenost ni spremenila, tako da lahko sklepamo, da upada številčnosti ni bilo."

Trenutno pa na Biotehniški fakulteti skupaj s Triglavskim narodnim parkom že sodelujejo pri italijanskem projektu LIFE – LIFE WOLFALPS. "V okviru tega projekta uvajamo ukrepe za preprečevanje napadov volkov na domače živali, izvajamo dejavnosti za izboljšanje poznavanja in odnosa javnosti do vrste in spremljamo pojavljanje volkov na alpskem območju. Za to sodelovanje smo se odločili prav zaradi volka Slavca, ki nam je pokazal, da volkovi lahko z lahkoto poseljujejo območja, na katerih so bili zaradi iztrebljanja v preteklosti dolgo odsotni. Na teh območjih je ljudem sobivanje z volkom tuje, kar prinaša s sabo precejšnje izzive," pove za konec Aleksandra Majić Skrbinšek.