Videli so evropski razpis za ideje na področju informacijske tehnologije v kulturi, imeli plodno pretresanje idej in domislic, razvili zasnovo spletne aplikacije yugo in bili pred dobrim mesecem izbrani med 12 nagrajencev razpisa. Tako na hitro bi lahko našteli ključne faze v razvoju Yuga. Mogoče se sliši preprosto, a seveda ni.

Potrebna sta bila trdo delo in kreativnost, pravi Zarja Vintar, direktorica podjetja Kofein, ki je v sodelovanju z zunanjimi sodelavci aplikacijo, s katero želijo dvigniti kulturno ozaveščenost, razvilo. Oziroma bolj natančno rečeno, jo še razvija, kajti ideja je zdaj na poti izvedbe, za kar pa so potrebna finančna sredstva, kjer se po navadi vse zatakne. A pojdimo lepo od začetka.

Koncept razpisa, drugačen od običajnih
Podjetje, ki sicer deluje 20 let, se ukvarja s tržnim komuniciranjem, zdaj pa se prvič podajajo na pot razvijanja nove spletne aplikacije. Prijavljajo se na različne razpise, tako doma kot v tujini. "Ta razpis je bil poseben, saj je Evropska komisija za njegovo izvedbo najela tri agencije: nemško, nizozemsko in angleško, zbirali pa so ideje, torej ne izdelanih projektov, temveč zgolj ideje," pojasnjuje Vintarjeva. Na razpisu so zbirali ideje na področju kulture, ki naj vključuje nove tehnologije. Glavna nagrada niso bila finančna sredstva, ampak izobraževanje in mreženje. "Nagrajencem so obljubili, da bodo izbrane pilotne projekte spravili v stik s tveganim kapitalom na t. i. pitching dogodkih, kjer si bodo potencialni investitorji ogledali nabor idej in potem eventualno v izbrane ideje tudi finančno vložili."

"Ker je šlo za ideje, smo tudi mi drugače pristopili k projektu: bil je tak poleten brainstorming, brez omejitev, sodelovali pa so člani moje agencije in pridruženi zunanji člani, ki so večinoma raziskovalci in sodelavci na univerzi," pojasnjuje Vintarjeva.

Ideja, ki se jim je porodila, je bila aplikacija za mobilne telefone, pri tem pa so razmišljali kot končni uporabnik, kar smo dejansko vsi, in sicer da bi imel uporabnik na telefonu aplikacijo, ki bi mu brez potrebnega klika pokazala kulturni dogodek, ki je tisti večer zanj optimalen.

“Potem smo razmišljali, ali bi se to dejansko dalo narediti. Ugotovili smo, da se da,” sogovornica opisuje začetke. "In sicer tako, da bi na eni strani zgradili bazo vseh svetovnih kulturnih dogodkov, ki bi jih morali opremiti z določenimi označevalci, na drugi strani pa bi morali narediti dobro bazo osebnih uporabniških profilov. Tretji pomemben vidik je lokacija: uporabniku se bodo predlogi spreminjali glede na njegovo lokacijo."

Pomembna je tudi povratna informacija uporabnika
Pomemben vidik, ki ga izpostavlja Vintarjeva, je tudi učljivost: razvijalci bi s pomočjo aplikacije spremljali, katerih dogodkov se uporabnik udeležuje, po koncu dogodka pa bi ga program prosil za oceno. “Potem že po nekaj ocenah vidimo, s kakšno osebo imamo opravka. Če bodo ti algoritmi pametno izvedeni, bo aplikacija lahko skoraj tako dobro predlagala dogodek, kot če bi si ga človek sam izbral. Seveda če bi preiskal cel splet, kar bi mu vzelo veliko časa," navaja eno izmed ključnih prednosti aplikacije.

Cilj je bil torej narediti aplikacijo, ki bo znala svetovati uporabniku najprimernejši dogodek na področju kulture. Hkrati bo zaznavala tudi spremembe v posameznikovem ritmu življenja. “Če se človek spremeni, če ima recimo otroke, ga najprej zanimajo otroški dogodki, ko pa otroci zrastejo, začne znova hoditi ven in aplikacija bo zaznala, da se je fokus uporabnika oz. njegove želje spremenil(e).”

Kot pravi Vintarjeva, pa je način, kako to izvesti, torej oblikovati aplikacijo, zahteven zalogaj. Ključni so torej trije vidiki: narediti svetovno bazo, narediti dobre uporabniške profile in potem z algoritmom predlagati pravi dogodek. Izkazalo se je, da je pri posameznih vidikih, torej na področju baz, izdelave uporabniških profilov in različnih algoritmov že veliko ponudbe in konkurence, nihče pa ni teh vidikov združil v eno aplikacijo.

"Če si recimo en dan na Dunaju, ti bo pa aplikacija predlagala, kaj lahko počneš tam." Aplikacija bo imela tudi gumb, s katerim bo lahko uporabnik določil število kilometrov, v dosegu katerega naj aplikacija izbere njemu najprimernejši dogodek.

Na ta način uporabnik prihrani veliko časa, saj mu ni treba več ur brskati po spletu.

Med 600 idejami izbrani 2 slovenski
V razpisu, kamor se je prijavilo 600 različnih idej, je bila aplikacija yugo izbrana med 12 idej z različnih področij. In med temi 12 idejami sta bili kar dve slovenski. Poleg yuga še aplikacija StoryGuides - Evropa skozi legende. Gre za nadgradnjo ideje, uporabljene v okviru Evropske prestolnice kulture na primeru Maribora, kako prek legende otrokom približati zgodovino mesta.

“Mi smo zmagali na področju širjenja kulture, kot rečeno, pa sta bila med 12 projekti kar dva slovenska, kar je izjemno," pravi Vintarjeva.

Na nedavni podelitvi so se člani nagrajene Yugove ekipe sestali tudi s člani strokovne žirije, ki so jim dali tudi nekaj napotkov glede tega, kaj bodo največji izzivi, s katerimi se bodo pri oblikovanju spopadli, ponudili pa so jim tudi pomoč glede različnih vprašanj, kot je varovanje podatkov. "To je zelo občutljiva tema, moraš paziti, kako jo obravnavaš. Uporabnik se bo seveda moral strinjati s tem, da bo delil svoje informacije. Mi bomo morali jasno povedati, kaj bomo zbirali in zelo etično bomo s temi podatki potem ravnali,” zagotavlja VIntarjeva.

V tem trenutku potrebujejo predvsem finančna sredstva za razvoj aplikacije. “Kar bomo mi naredili, glede na to, da smo res navdušeni in da nam nagrada predstavlja potrditev izvedljivosti, bomo investirali po svojih močeh lastnega kapitala, poskušamo pa tudi na razpisih. Tako bomo skušali pridobiti vsaj nekaj sredstev, da bi lahko pilotni projekt zaživel, upamo pa, da bo potem lažje.”

Na vprašanje, ali bodo poskusili z zbiranjem sredstev na Kickstarterju, Vintarjeva pravi, da je projekt prevelik. “Tam je dobro, da imaš investitorjem, ki so fizične osebe, ponuditi dejansko že končni produkt, da jim lahko potem ponudiš neko korist. Pri aplikacijah, da so lahko recimo testni člani za beta verzijo, pri konkretnih produktih pa da jim lahko ponudiš izdelke iz prve serije."

Ustvarjalce januarja čaka izobraževalna delavnica v Berlinu, potem pa tri mesece nadaljnjega razvijanja ideje. Rezultat tega bo potem pilotni projekt, neki prototip aplikacije, nekaj, kar se bo, kot pravi Vintarjeva, dalo narediti z zelo malo denarja in kar bo potem predstavljeno potencialnim investitorjem. “Ti so bili že zdaj v Bruslju in so nas zelo spodbujali, do konkretnih pogajanj pa še ni prišlo, saj mora biti najprej narejena neka faza, ko sploh lahko oceniš projekt oz. aplikacijo.” V skladu z razpisom bodo pitching dogodki, kjer bodo investitorji ocenili, ali in koliko so pripravljeni vložiti v različne projekte, konec maja in septembra.