Vnovični razmislek o predsodkih in stereotipizaciji družbenih vlog so sprožile poletne kritike zaradi neprimernih opazk, ki so se prikradle v komentiranje ženskih športov na Olimpijskih igrah v Tokiu. Opozoril glede neenakosti in moškocentričnosti v programih javnega medija pa je še več.

Moška pogovorna omizja

Na pritožbe zaradi prevladujoče ali izključno moške sestave pogovornih oddaj v Informativnem programu TV Slovenija (gl. mesečno poročilo za april 2021) je odgovorna urednica tega programa Manica J. Ambrožič odgovorila, da je takšna sestava omizij pogosto posledica bistveno večja zadržanost žensk, ko gre za medijsko izpostavljanje. Kot je pojasnila, se ženske, ne glede na to, kako dobre poznavalke področja so, redkeje, ali previdneje odločajo za nastopanje v javnosti kot pa moški. Meni, da je ta previdnost prisotna verjetno tudi zato, ker so ženske, ki se pojavijo v javnosti, hitreje deležne javnih kritik in napadov, kot to velja za njene kolege.

In čeprav je razumljivo, da mora biti glavni kriterij pri vabljenju gostov v oddaje RTV Slovenija, ekspertiza, ne pa spol, varuhinja Ilinka Todorovski meni, da ta argument ne sme biti izgovor za neustrezno zastopanost ali celo odrivanje žensk iz polja javne besede – kar lahko občinstvo dejansko razume tudi kot odrekanje enakih možnosti ter nepriznavanje strokovnosti in znanja ženskam. Po varuhinjinem mnenju bi k ustreznejši spolni sestavi lahko bistveno prispevala tudi uredništva, z zavestnimi odločitvami, da v oddaje vztrajno vabijo strokovnjakinje in analitičarke in da takšne sestave posameznih oddaj in omizij uveljavijo kot izhodišče, pri katerem vztrajajo.

Konservativna raba jezika

V medijih, in tudi v programih RTV Slovenija, se moškocentričnost kaže tudi v jeziku, je v pismu varuhinji januarja letos (gl. mesečno poročilo za januar 2021) opozorila Liljana Burcar, predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot primer moškocentrične uporabe jezika je izpostavila voditeljev pozdrav »dragi gledalke in gledalci«, kjer žensko obliko pridevnika zamenjuje moška, čeprav mu sledi samostalnik ženskega slovničnega spola. Takšna uporaba jezika po njenem mnenju spodkopava enakost med spoloma in naturalizira patriarhalno paradigmo razmišljanja tudi v dejanskem življenju. Dodala je, da je jezik »predvsem sredstvo podajanja in utrjevanja predstav, med drugim o pozicijah in vlogah, ki naj jih kdo zaseda« pri čemer ima »RTV SLO ima kot javni medij pri krojenju načina mišljenja ljudi, s tem pa tudi odnosa do sočloveka, eno od ključnih vlog v družbi«.

V pismu je opozorila tudi na pogosto uporabo ženskega priimka kot svojilnega pridevnika pri naslavljanju sogovornic, npr. z gospa Kovačeva, kar po njenem mnenju poglablja gledanje na žensko kot svojino in torej lastnino nekoga drugega. Ker taka oblika naslavljanja ni značilna za moške sogovornike, moški priimek namreč vedno stoji v imenovalniku, to pomeni, da je ženska vedno neavtonomna pojavnost, privesek in svojina moškega, ta pa edini avtonomni in zato polno prepoznavni subjekt, je zapisala.

Varuhinja je v odgovoru dodala, da je sama posebej občutljiva na seksistično naslavljanje novinark TV Slovenija. Gosti si namreč radi dovolijo, da voditeljice naslavljajo z osebnimi imeni (Erika, Rosvita…, včasih še s pridatkom »draga«), ne spomni pa se primera, ko bi tako naslavljali voditelje (dragi Igor?). Večkrat opozori tudi na novinarske slabe jezikovne izbire in hude spodrsljaje, ko gre za rabo ženskih oblik pri strokovnih in akademskih nazivih (npr. »gospa doktor«).

Seksistični komentarji

Občinstvo večkrat zmotijo izjave, ki jih je mogoče razumeti kot nespoštovanje in diskriminacijo žensk. V preteklosti so npr. opozarjali na razliko v komentiranju ženskega ali moškega nogometa, na »duhovičenje« v prenosu Eurosonga (o pevki, ki da je netipična ženska, ker je bolj molčeča), novinarjevo vprašanje nagrajeni gospodarstvenici, kako spretna je s kuhalnico ali pa nesprejemljive uporabniške komentarje pod članki o nasilju nad ženskami.

Avgusta 2021, v času Olimpijskih iger, pa so gledalce zmotili neprimerni seksistični komentarji reporterjev javnega medija ob spremljanju ženskih atletskih disciplin (gl. mesečno poročilo za avgust 2021). Odgovorni urednik Športnega programa TV Slovenija Gregor Peternel je po pogovoru z reporterjema in po analizi njunega dela ugotovil, da ju je pretirana sproščenost zanesla preko meja, za kar se je gledalkam in gledalcem opravičil.

Varuhinja je seksistično komentiranje v programih javnega medija označila za povsem nesprejemljivo. Četudi se novinarji ali reporterji v času prenosov, ko je potrebno zapolniti čas med sosledjem dogodkov, odločijo za bolj sproščeni in neformalen govor, morajo pri tem paziti na ločnico med duhovitostjo, duhovičenjem in cenenostjo in spoštovati splošne družbene vrednote oz. načela dobrega okusa. »Novinarjem ni dovoljeno izrekanje opazk, sodb, trditev…, ki so diskriminatorne oz. slonijo na stereotipih in predsodkih, tudi spolnih. V nasprotju s programskimi standardi bi bilo, če bi se skozi katero koli programsko vsebino dopuščalo, utrjevalo, gojilo ali podžigalo diskriminatorne poglede na posameznike ali skupine ljudi«, je še zapisala v odgovoru na pritožbe.