Več odzivov je sprožila tedenska kolumna oddaje Studio City o cepljenju, ki je bila objavljena v tej oddaji 25. 11. 2019 na TV SLO1 (povezava), isti dan pa v pisni obliki še na novičarskem portalu MMC (povezava), in sicer pod naslovom Samo idioti se ne cepijo proti gripi. Naslov je je bil naknadno spremenjen in se glasi Proti gripi se lahko cepiš že jutri zjutraj. Izraz idiot je uporabljen tudi v besedilu. Avtorstvo je razvidno iz obeh objav – v TV-oddaji in na spletu.
Varuhinja je pridobila odziv programskih ustvarjalcev ter v zadevi zapisala več mnenj in priporočil. Odzivi in korespondenca so povzeti v mesečnem poročilu za november (povezava) na str. 9.

Opravičilo odgovorne urednice

Na pritožbe, da je z besedo idiot užalil del občinstva, sta odgovorili urednica oddaje in programa. Urednica Studa City Alenka Kotnik je zapisala: »V odziv na kolumno Filipa Dobranića v ponedeljkovi oddaji, 25.11., pojasnjujem, da je šlo za komentar, ki je, kot je zapisano v merilih RTV Slovenija, novinarska zvrst, v kateri avtor objavlja svoja osebna mnenja. V naši oddaji komentar od preostale vsebine ločujemo z grafičnim vmesnikom »Kolumna«. Ker gre za besedilo, v kateri avtor izraža osebna opažanja in vrednotenja določenega družbenega dogajanja, je besedilo izrazito subjektivno in tako tudi dopušča uporabo bolj čustveno obarvanih besed in izrazov, kar je po odzivih sodeč zmotilo določen del publike.«
Odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Manica J. Ambrožič pa se je opravičila: »V ponedeljek smo v Studiu City objavili kolumno Filipa Dobranića, v kateri je predstavil svoje mnenje o cepljenju. Glede prvotnega naslova te kolumne na MMC-ju naj pojasnim, da smo se po njeni objavi odločili, da naslov spremenimo. Sicer smo na račun komentarja našega sodelavca v Studiu City dobili kar nekaj pritožb in kritik, dobili pa smo tudi grožnjo, na podlagi katere smo pošiljatelja kazensko ovadili. Kot odgovorna urednica Informativnega programa TV SLO naj dodam, da se vsem gledalcem, ki so se zaradi uporabe besede idiot počutili napadene ali razžaljene, opravičujemo. Naš namen ni bil žaljenje, pač pa opozarjanje na zelo pomembno problematiko.«

Varuhinja o uporabi psovk

Varuhinja se nikakor ne more strinjati z razlago, da bi komentiranje oz. podajanje osebnih mnenj že samoumevno dopuščalo uporabo vseh besednih sredstev: »Menim, da zlasti psovke ne sodijo v nabor čustveno obarvanih besed in izrazov, ki jih je mogoče zlahka uporabljati v javnem sporočanju v javnem mediju. Nasprotno. V času agresivne komunikacije, ki jo diktirajo družbeni mediji, bi bilo prav, če bi javni medij v kultivirani razpravi pokazal, da je mogoče tudi najostrejšo kritiko povedati (zapisati) omikano in na spoštljiv način in da se prostor javne razprave o pomembnih družbenih tematikah širi z argumenti in ne napadi ali uporabo pejorativnih besed.«
Varuhinja opozarja, da bi bilo absurdno, če bi si stalni komentator - kolumnist informativne oddaje RTV jemal pravico, ki je nimajo niti spletni uporabniki pri komentiranju novic. Ti so namreč dolžni spoštovati uporabniški kodeks (Standardi in pravila komuniciranja na spletnem mestu rtvslo.si), ki v točki 3 piše: »Ostro kritiko ali nestrinjanje s posameznimi mnenji bom izražal brez osebnih napadov in žalitev. Kritike organizacij, institucij, skupnosti ali strank bom argumentiral in izrazil na vljuden način.« Prav tako menim, da morajo programski ustvarjalci in vabljeni komentatorji dosledno upoštevati programske standarde, v katerih piše, da javni medij »ne dopušča izražanja, ki ni v skladu s splošnimi družbenimi normami, razen v nujnih primerih stilne zaznamovanosti govora v umetniških zvrsteh ob upoštevanju mere in dobrega okusa«.
Tudi pri tehtanju o sprejemljivosti uporabe »čustveno obarvanih besed« pa je po varuhinjinem mnenju treba upoštevati fokus, kontekst in žanr programske vsebine; v satiri ali parodiji, denimo, je zagotovo dovoljeno več, še zlasti, če je tarča provokacije ravnanje politikov ali odločevalcev z močjo, in ne običajnih ljudi.
Opravičilo, ki ga je glede konkretne programske vsebine zapisala odgovorna urednica, varuhinja šteje za ustrezen odziv.

Subjektivni pogled v komentarju

Glede komentiranja v javnem mediju je varuhinja že večkrat zapisala mnenje, da je ta žanr dovoljen, vendar je treba upoštevati pravila. Dolžnost komentatorjev je, da so pri navajanju dejstev natančni in da izrečen komentar argumentirajo in pojasnijo. O tem je varuhinja nazadnje pisala v začetku leta, ko je obravnavala pritožbe v zvezi z Utripom (februarsko poročilo, str. 5).
Poudarek iz februarskega poročila: »Dejstva morajo držati, z njimi ni dovoljeno manipulirati, jih razlagati tendenciozno, zavajajoče, parcialno. Izrečeno mnenje je komentator dolžan konkretno argumentirati in pojasniti. Svojih mnenj ne sme podajati na način, kot bi šlo za splošno znano dejstvo, družbeno uglašeno in prevladujoče mnenje ali edino možno razlago. Prav tako se mora izogibati pavšalnim sodbam, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot podpihovanje stereotipov, nesoglasij in družbenih razkolov.«
To mnenje se nanaša predvsem na redne oddaje, ki imajo različne avtorje in zato z različnimi pristopi in subjektivnimi pogledi v daljšem časovnem obdobju lahko zagotovijo komentatorsko pluralnost. Tudi v drugih oddajah, v katerih objavljajo komentarje (kolumne), je treba na daljši rok skrbeti, da ne pride do monopolizacije – v vsebinah, zornih kotih in komentatorjih.
Uredništvom, v katerih negujejo komentatorski žanr, je varuhinja vnovič priporočila notranjo razpravo o etičnih in poklicnih standardih javnega medija, ki veljajo tudi za zunanje sodelavce.

Javni medij in javno zdravje

Varuhinja je že večkrat zapisala, da je v javnem mediju pri podajanju znanstvenih in strokovnih vsebin treba dajati prednost znanstvenim in strokovnim dognanjem in dokazom, pred laičnimi mnenji in laičnimi interpretacijami teh dognanj.
Pri obravnavi tematik, povezanih z javnim zdravjem, je treba v prvi vrsti slediti javnozdravstvenim smernicam v državi ter argumentom stroke. Vendar pa ne more veljati zapoved enoglasja oz. absolutna prepoved podajanja disonantnih pogledov, razlag in mnenj. Varuhinja meni, da lahko predstavitev nasprotujočih, odstopajočih in osamljenih znanstvenih oz. strokovnih argumentov večinoma koristi javni razpravi, poznavanju dejstev in razumevanju tematik. To velja tudi za podajanje vsebin v žanru komentarja.
Meni pa tudi, da pri javnozdravstvenih tematikah, četudi so kontroverzne, ni mogoče uporabiti načela uravnoteženosti, zlasti ne v aritmetičnem smislu uravnoteževanja med strokovnimi in laičnimi razlagami, vendar pa je za celovit prikaz teh tematik treba poiskati ustrezen način za vključitev ločenih pogledov, upoštevaje vsakokratni fokus, kontekst in žanr obravnave.

Objava v dveh medijih: na TV in spletu

Varuhinja je iz pritožb razbrala, da spletni bralci besedila, objavljenega na MMC, ne povežejo z oddajo. Ker gre za primarno televizijski komentar, ni pomembno le, kaj se pove, ampak tudi, kako se pove. Bralec lahko besedilo, namenjeno za govorjeno podajanje, razume tudi drugače, kot je bilo dejansko povedano. Zato je varuhinja Uredništvu novih medijev priporočila, da kolumne Studia City opremijo z AV izrezkom, podobno, kakor to počnejo v primeru tedenske glose Vala 202 Zapisi iz močvirja. Meni tudi, da bi to zmanjšalo možnost nesporazumov glede avtorstva in žanra.