Mnogo učenja pred izpiti. Foto:
Mnogo učenja pred izpiti. Foto:


Strošek je cca. 1 milijon evrov
Letos se je na spomladanski del splošne mature prijavilo nekaj več kot 13000 dijakov. Stroški za en izpit pa znašajo 17 evrov. Skupno torej več kot 1,1 milijona evrov. Zdi se mi, da je to ogromno denarja vrženega stran vsako leto. Seveda nastane prb. milijon evrov stroškov še s poklicno maturo, a jaz se v tem članku osredotočam na slpošno maturo. S tem denarjem bi se dalo narediti kaj veliko bolj koristnega. Lahko bi omogočili vsem otrokom obiska vrtca, morda povečali socialno podporo ali kaj drugega.
Velik davek narave
Za izvedbo splošne mature je potrebno veliko papirja. Za vseh 5 izpitov je potrebnih prb. 70 listov + 10 ocenjavelnih listov. To je skupaj 80 listov za vsakega kandidata. Za vse dijake je to dobrih 9,1 milijona listov. Vprašamo se lahko, koliko dreves je bilo posekanih. Ali je res treba uničiti toliko narave, da lahko dijaki pokažemo svoje znanje? To vidim protislovje. Pri nekaterih predmetih je moč najti naloge, ko govorijo o reševanju okolja. Po mojem bi pomagali okolju, če bi končali z maturo. Vem, da bi bil prispevek k boljšemu okolju majhen, a nekje je treba začeti.
Matura mnogokrat nima pravega namena
Vemo, da so pred leti maturo uvedli, ker so želeli preveriti znanje celotne polulacije. Po mojem mnenju z maturo, kot je bila letošnja pa tudi lanska, tega ni več mogoče preveriti. Naloge so preveč šablonske in sploh so prelahke. Jaz lahko govorim o matematiki in povem lahko, da mi je postalo smešno, ko sem videl, kako lahke naloge sem reševal. V 4 letih gimnazije nisem niti v eni kontrolki reševal tako lahkih nalog. Matura torej ne preveri znanja populacije, ampak preveri, koliko spomina premore populacija. Podobno kot celotno naše šolstvo. Ne vem, kam to vodi.
Drugi namen mature naj bi bil rešitev problema s prevelikim vpisom. Predlagam, da bi maturo izvedli le za tiste dijake, ki imajo omejitev vpisa na fakultetah. Drugi (tisti, ki nimamo omejitve) se nemreč velikokrat ne trudijo veliko (pomembno je le, da maturo opravijo) in končni rezultat mature ni realen. Še bolje bi bilo, če bi maturo odpravili in uvedli sprejemne izpite na fakultetah. Tako bi zmanjšali stroške in stres pri dijakih.
Matura - stres
Matura velikokrat predstavlja velik stres pri dijakih. Ne zaradi zahtevnosti (ta ni visoka), ampak zaradi pritiska okolice. Predvsem profesorji 4 leta mnogokrat omenjajo, da se matura bliža in to stresno vpliva na dijake. Stresno vpliva tudi dejstvo, da potrebujejo veliko točk, če se želijo vpisati na željeno fakulteto. Ne vem, zakaj mora dijak pokazati znanje 5 predmetov, če pa se vpisuje na fakulteto, kjer bo potreboval znanje enega, največ dveh predmetov.
Verjetno obstaja tudi kakšna pozitivna stran mature, a menim, da bi bilo veliko bolje, če mature ne bi bilo.
Novico je napisal uporabnik jkocja5