Strokovno konferenco organizirata Fakulteta za management Koper in Časnik Finance v sodelovanju s podjetjem Nokia Siemens Networks Slovenija. Ključni cilj treh serij konference je v treh vsebinsko različnih dogodkih vzpostaviti konstruktivno razpravo o trenutnem stanju in trendih, ki se kažejo na prometnem in telekomunikacijskem področju oziroma v sinergiji obeh.
Druga Tehnologistika se je začela z uvodnim nagovorom Nine Mauhler, generalne direktorice Direktorata za železnice in žičnice. V njem je predstavila ključne politike, ki jih Ministrstvo za promet izvaja na področju spodbujanja razvoja prometa in logistike. Izpostavila je investicije na področju gradnje avtocest, postopek sanacije Slovenskih železnic ter državni prostorski načrt za Luko Koper, na podlagi katerega se bodo podvojile njene kapacitete. »Seveda moramo vzporedno razvijati tudi infrastrukturo v zaledju. Država mora omogočiti razvoj javne železniške infrastrukture in predvsem spodbujati strateška partnerstva med slovenskimi logističnimi podjetji, kar se v preteklosti ni dogajalo«, je dodala. Po njenih besedah lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo dve ključni naložbi, ki bosta povečali interoperabilnost železniškega prometa: »Gre za projekta uvedbe ERTMS/ETCS in GSM-R sistemov, ki bosta pomembno pripomogla k preprečitvi selitve tovora na prometne koridorje v sosednjih državah«.
Igor Maroša iz svetovalne hiše A.T. Kearney, ki pripravlja načrt sanacije Slovenskih železnic, je v svojem predavanju predstavil ključne strateške izzive podjetja. Izpostavil je predvsem splošno gospodarsko okolje, v katerem podjetje deluje ter padec prometa in donosnosti. Slovenski operaterji so soočeni z znižanjem tržnega deleža, zaradi česar so prisiljeni hitro ukrepati. Pojasnil je, da so ključni problemi Slovenskih železnic zadolženost, nedobičkonosnost ter premajhna učinkovitost in kakovost izvajanja procesov. »Podjetje je zagotovo dolžno samo sebi zagotoviti finančno prihodnost. Na področju prioritet je zato potrebno predvsem zagotoviti zadovoljivo kakovost storitve ter dobičkonosen tovor. Zgolj štetje volumna prevoženega tovora ni več smiselno. Poleg tega je potrebno razviti storitve, ki bodo prilagojene duhu časa. Predvsem pa je pomembna internacionalizacija poslovanja. Površina države je namreč premajhna, da bi operaterjem lahko zagotovila zadovoljiv razvoj.«
Dr. Maks Tajnikar je v razpravi poudaril, da bomo sanacijo Slovenskih železnic lahko dosegli le, če bomo posamezne dele podjetja, infrastrukturo, tovorni in potniški promet, reorganizirali ločeno. »Železniška infrastruktura bi morala ostati v državni lasti, tovorni promet pa bi morali povezati s strateškim partnerjem, kar bi pripeljalo do postopne privatizacije. Tudi v potniškem prometu je potrebna privatizacija.«
Boris Živec, direktor Javne agencije za železniški promet, se je s tem stališčem strinjal in dodal: »Problem, ki se na tem področju pogosto pojavi je, da vsi želijo ukvarjati zgolj s prometno infrastrukturo, nihče pa s tržno dejavnostjo in z zagotavljanjem tovora.«
Na vprašanje moderatorja okrogle mize Petra Frankla, direktorja in urednika časnika Finance, kakšna je prihodnost Slovenskih železnic, je Nina Mauhler odgovorila, da verjame, da bo država do takrat uresničila glavnino razvojnih projektov, ki jih načrtuje na področju tovornega in potniškega prometa. Tudi Igor Živec pričakuje, da bodo razvojni projekti čim prej končani, saj bi s tem uporabnikom ponudili pomembno alternativo cestnemu prometu. Igor Maroša je napovedal, da bo imel tovorni promet v roku desetih let 50 odstotkov tržnega deleža v Sloveniji, potniški promet pa bo povečal število potnikov, čeprav bo morebiti opravljal vožnjo na manj relacijah. Maks Tajnikar pa je ob zaključku okrogle mize izrazil zaskrbljenost nad prihodnjim razvojem Slovenskih železnic: »V kolikor ne bomo sposobni sprejeti ključnih odločitev in nekaterih radikalnih potez, se v podjetju na žalost ne bo nič spremenilo.«
Prva konferenca, ki se je odvila minulo sredo, je obravnavala razvojne smernice slovenske logistike, na zadnji Tehnologistiki, ki se bo odvila 15. junija, pa bodo gostje razpravljali o vplivu sodobne tehnologije na infrastrukturo prihodnosti.
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.