Diskriminacija marginalnih skupin, med katere naj bi po raziskavah Agencije EU za temeljne pravice (EU-MIDIS) in Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC) spadali tudi muslimani v evropskih družbah, je bila rdeča nit včerajšnje okrogle mize z naslovom Diskriminacija muslimanov na trgu dela, ki jo je pripravila Fakulteta za management, vodila pa jo je dr. Valentina Franca. Slednja je izpostavila, da se o diskriminaciji verskih skupnosti veliko govori, saj je v evropskem prostoru zelo razširjena in močno prisotna. Med verskimi skupinami je po raziskavah agencij, ki se ukvarjajo s to tematiko, muslimanska verska skupnost kot ena izmed ranljivejših skupin najbolj izpostavljena temu pojavu, ki se v največji meri v različnih oblikah pojavlja na trgu dela in pri koriščenju storitev institucij javnega značaja. Kljub precejšnji razširjenosti pojava in dokaj velikemu številu prijav pa je relativno malo sodnih sporov s tega področja in stanje kljub obstoječi pravni podlagi ostaja na mrtvi točki.
Najprej je ugotovitve študije povzela študentka Fakultete za management Koper in avtorica raziskave Elvina Babajić, okroglo mizo pa je vodila doc. dr. Valentina Franca s Fakultete za management Koper Univerze na Primorskem. V razpravi so sodelovali še ambasadorka boja proti revščini in socialni izključenosti Faila Pašić Bišić, odvetnik in specialist za delovno in socialno pravo Jure Srhoij in vodja kadrovskega oddelka v podjetju Julon, d. d., Helena Fatur.
Elvina Babajić je predstavila stanje diskriminacije pripadnikov muslimanske verske skupnosti na delovnem mestu. Po raziskavah je prav med pripadniki muslimanske verske skupnosti največji delež brezposelnosti, rezultati raziskav pa kažejo, da večina diskriminacijskih dogodkov zaradi različnih razlogov ostaja neprijavljenih in torej tudi brez uradne pritožbe in sodnega epiloga. Seveda med evropskimi državami obstajajo precejšnje razlike glede razširjenosti tega pojava in deleža uradnih pritožb, Slovenija pa pri tem pozitivno izstopa, kar gre verjetno pripisati dejstvu, da je na našem področju prisotna muslimanska verska skupnost iz nekdanje skupne države.
Faila Pašić Bišić je navzočim pojasnila, da muslimani niso v Evropi šele od nedavna, ampak so v tem prostoru prisotni že dolgo časa, tako da tvorijo avtohtono prebivalstvo, ki je močno vplivalo na razvoj evropske družbe in njeno podobo, kot je sedaj. V Sloveniji naj bi bila integriranost v družbo vseeno večja kot drugod po Evropi, saj je to posledica skupne preteklosti v nekdanji državi, zaradi česar kulturne razlike ter jezikovne ovire niso tako izrazite kot drugod. Ravno v tem muslimani zaznavajo največje težave, saj so zahteve držav gostiteljic zelo velike ravno glede obvladovanja jezika, poznavanja in vključenosti v lokalno kulturo in pripravljenosti oziroma usposobljenosti za delo, na drugi strani pa države gostiteljice, razen obstoječih pravnih podlag, ne naredijo prav veliko za njihovo uspešno integracijo v družbo. Vse skupaj vodi še v večjo ločevanje muslimanske verske skupnosti od ostale družbe in v oblikovanje vzporedne družbe v istem prostoru. Reševanje tega problema vidi v ozaveščanju vse družbe o tem, kdo muslimani sploh so, kakšne so njihove potrebe, vizije, želje itn.
Helena Fatur, v podjetju Julon tudi pooblaščenka za boj proti mobingu, je iz prve roke predstavila izkušnje pri delu z raznoliko delovno silo v vsakdanji praksi. Julon ima podjetja po vsem svetu, prav tako na več lokacijah v Sloveniji, zaposlitvena struktura glede verske pripadnosti pa je raznolika. Ob zaposlovanju jih ne zanima verska pripadnost, ampak na vse svoje zaposlene gledajo enako, o diskriminaciji pa se dosti ne pogovarjajo, saj je ne zaznavajo. Ravno nasprotno – razlike, ki izhajajo iz verske različnosti, s pridom izkoriščajo pri uveljavljanju interesov zaposlenih v času praznikov. Faturjeva zagotavlja, da podjetje nima dodatnih stroškov, ki bi izvirali iz posebnih potreb zaposlenih, kot na primer posebna prehrana, poudarja pa, da si to laže privoščijo podjetja z večjim številom zaposlenih, kar je verjetno odvisno tudi od pripravljenosti podjetja, da prisluhne potrebam zaposlenih.
Jure Srhoij je navzočim obrazložil možnosti na področju pravne pomoči v primeru diskriminacije, ki je oškodovanci niso deležni, ne toliko zaradi pomanjkanja pravne osnove, ampak zaradi slabe konkretne izvedbe v praksi. Kljub obsežni in dosledni pravni podlagi ter množici kršitev je sodnih sporov dokaj malo, saj je zaznati precejšnje pomanjkanje poznavanja možnosti in znanja v primeru diskriminacije. Seveda k slabi izvedbi pripomore tudi pomanjkanje brezplačne pomoči, pomanjkanje socialne občutljivosti družbe in nemalokrat tudi odnos diskriminiranih, ki pogosto ne odreagirajo, ker niso prepričani, da bodo karkoli dosegli.
V nadaljevanju se je razvila diskusija z navzočimi na temo strpnosti in tolerantnosti glede na okolja z večinskim muslimanskim prebivalstvom.
Foto: Andraž Korošec
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.