Družbena odgovornost za trajnostni razvoj je osrednja tema letošnje znanstvene konference Management, izobraževanje in turizem v Portorožu, na kateri so še posebej izpostavili družbeno odgovornost organizacij do pojava socialne izključenosti in revščine kot velike zavore v trajnostnem razvoju družbe. Dvodnevna konferenca, ki jo že drugo leto zapored organizirata Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica in Fakulteta za management Koper, z več kot 300 prijavljenimi referenti in 200 prispevki velja za eno večjih znanstvenih konferenc pri nas.
»Razvoj je celovita kategorija, ki zajema celoten spekter družbeno-ekonomskih sprememb. V Sloveniji je potrebno preseči obstoječi stereotip, da je družbeni razvoj zgolj gospodarski napredek«, so uvodne besede Irene Kuntarič Hribar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je prenesla poslanico ministra dr. Ivana Svetlika. Ob tem je dodala, da v trenutni krizni situaciji turizem predstavlja eno izmed odskočnih desk za mnogo inovativnih pristopov, idej in priložnosti za lasten napredek, obenem pa tudi napredek družbe. Za trajnostni razvoj pa je nujen tudi obstoj socialno zavednega managementa, ki dolgoročno sodeluje pri oblikovanju in izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja.
Rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc je v uvodnem delu plenarnega zasedanja obravnaval Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 ter predstavil nekatere vidike, ki bi prispevali k večjim učinkom slovenskega visokega šolstva in večjo vpetost visokošolskega izobraževanja v razvojna prizadevanja družbe. Pri tem je izpostavil ključna vprašanja o zakonski ureditvi sistema visokega šolstva in organizaciji slovenskega javnega in zasebnega visokošolskega prostora.
Po besedah dr. Lučke Kajfež Bogataj, dobitnice Nobelove nagrade, je turizem soočen z dvema, med seboj prepletajočima se krizama. Prva so podnebne spremembe z neizbežnimi posledicami za turizem, druga pa gospodarska recesija. Obe krizi hkrati se da reševati strateško tako, da turizem postane del nizko-ogljične »zelene ekonomije«. To pomeni nova »zelena« delovna mesta, nove veščine, ekološke inovacije v turizmu ter programe za trajnostni razvoj turizma, ob upoštevanju hkratnega prilaganja na novo podnebje.
Dekanji obeh fakultet, dr. Aleksandra Brezovec s portoroške Turistice in dr. Anita Trnavčevič s Fakultete za management, sta poudarili nujnost prenosa znanj o pomenu družbene odgovornosti pri trajnostnem razvoju sodobne družbe v aktivno delovanje vseh družbenih subjektov.
»Ne ravnajte trajnostno, mi pa vam bomo to zaračunali!«
Plenarnemu zasedanju je sledila tematska razprava z naslovom Kakšna univerza za trajnostno prihodnost? O smernicah in trendih trajnostnega razvoja gospodarstva, družbe in okolja so razpravljali priznani strokovnjaki: dr. Tanja Mihalič z Ekonomske fakultete UL, Lidija Živčič iz društva za sonaraven razvoj Focus, dr. Igor Jurinčič s Fakultete za turistične študije Portorož – Turistica UP, dr. Dejan Hozjan s Fakultete za management Koper UP in moderator dr. Roberto Biloslavo s Fakultete za management Koper, prorektor za študijske zadeve UP.
Recept trajnostne univerze je interdisciplinarnost in drugačna kot trajnostna pač ne more biti, ker le kot takšna lahko »traja« in se prilagodi vsakršnemu okolju. Ključne so vrednote in študijski programi, pa profesionalnost, etičnost ter družbena odgovornost na vseh ravneh in področjih akademskega delovanja. Tu je potrebno narediti največji napredek, ker je sam sistem izobraževanja doprinesel le določeno strukturo; kritičen pogled in usklajen razvoj pa je sedaj na vseh tistih, ki na univerzi delujejo, študirajo oziroma so kakorkoli povezani z njo. Trajnostno prihodnost predstavlja enakovreden oziroma uravnotežen razvoj treh področij: narave, družbe in ekonomije. V gospodarstvu bi morali vzpostaviti model korporativne družbene odgovornosti podjetij oziroma t. i. model trojnega poslovnega izida – ekonomski napredek, okoljsko kakovost in socialno pravičnost. Kapitalizem je namreč postal korporativni kanibalizem, slednjega pa si v današnjem svetu vrednot ne smemo dovoliti.
Pred nami so ekološki izzivi, določene stvari smo že premaknili naprej, a veliko še moramo postoriti. Podjetja so tista, ki bi morala bolj ceniti strokovnjake s področja upravljanja trajnostnega razvoja, ne pa da slednji ostajajo le v javni upravi, je poudarila dr. Tanja Mihalič. Elementi trajnostnega razvoja so gospodarstvo – ljudje – okolje, ki so soodvisno povezani, nenehno pa med njimi obstaja konflikt interesov, pa je izpostavil dr. Dejan Hozjan. Imeti moramo realna pričakovanja, ker se nič ne bo zgodilo čez noč.
Lidija Živčič je prepričana, da moramo začeti razmišljati s svojo glavo, včasih se je potrebno v vzgoji vračati tudi nazaj. Na drugi strani pa je pomembno tudi zavedanje, da se vsaka rast enkrat konča in ne smemo le slepo slediti dobičku oziroma vedno boljšemu in večjemu. »Zeleni« moramo biti na vseh področjih! Problemi so globalni, zato je prišel čas, da moramo živeti skladno z viri, ki jih imamo na razpolago, pa je bil odločen dr. Igor Jurinčič. Dr. Roberto Biloslavo je za konec povzel, da je okrogla miza bila le drobec, kar poskušamo doseči na področju trajnostnega razvoja, zato upamo, da bo tudi ta drobec prispeval k trajnostni prihodnosti. Ključno pa je, da slednje (trajnostno) tudi živimo in ne le o tem govorimo.
Foto: Alen Ježovnik
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.