MALO FILOZOFIJE V TEM NOREM SVETU
1. torek, 16.11. ob 19:00 Biti drugačen ali biti avtentičen 1/3

2. sreda, 17.11. ob 19:00 Imeti srečo ali biti srečen 2/3

3. četrtek, 18.11. ob 19:00 Strah pred spremembo 3/3
na Wolfovi 8 v Ljubljani
predavanja bodo istočasno potekala tudi v
DUM - ZPM - Razlagova 16 v Mariboru
Ob Unescovem Svetovnem dnevu filozofije bomo skozi predavanja skušali podati nekaj smernic klasične filozofije, ki je že od nekdaj človeka usmerjala na odgovore in mu ponujala trdna oprijemališča na njegovem vzponu do smisla, izpolnitve in globoke notranje radosti.
Po klasičnem pojmovanju je bila namreč vloga filozofije tudi ta, da bi človeka gradila – da bi postal notranje močan, odločnejši, trdnejši. Pomagala je zbuditi njegove notranje potenciale in mu tako omogočila tesnejšo povezavo s svetom okoli njega.
1. BITI DRUGAČEN ALI BITI AVTENTIČEN torek, 16.11. ob 19:00
Včasih si polni dvomov postavimo vprašanje – ali je v našem času sploh možno zgraditi lastno identiteto, kajti dejstvo je, da umetnost biti svoj danes ni več v modi.
V tem ''norem'' svetu je vse tako nenavadno – vse vrednote so nekako pomešane in konfuzne. Njegovo veličanstvo "množična kultura" vlada ljudem, kreira svojo mentaliteto in postavlja svoje zakone, ki temeljijo na potrošniški morali.
V tem svetu na glavo obrnjenih kriterijev so ustvarjeni vsi pogoji, da ne razmišljamo s svojo glavo in da nimamo ne lastnih kriterijev ne hierarhije lastnih vrednot. Ustvarjeni so vsi pogoji, da živimo, prepuščajoč se toku. Vse je določeno tako, da bi se nam ''olajšalo'' življenje.
Kako živeti, kaj kupiti, kako delati, kako razmišljati, kako se obnašati, v čem uživati, kaj imeti rad, česa ne imeti rad, k čemu težiti, česa se veseliti, kako reševati težave ...
Večji del svojega življenja živimo po tujem načrtu.
Morda pa bi izbirali in kupovali druge stvari, ne nujno tistih, ki jih reklamira televizija; morda bi gledali druge filme, poslušali drugačno glasbo in brali druge knjige. Morda bi razmišljali na drug način, se posvetili drugemu delu, imeli drugačen odnos do življenja – ko le ne bi vselej padali v eno in isto past.
Toda, vsi naši dobri nameni, da nas tok ne odnese, vedno znova padejo v vodo. Kajti veliko lažje je ne razmišljati in se prepustiti toku, kot pa se upreti brzicam in plavati na svoj način, proti cilju, ki si ga sami izberemo. Zato v istem hipu, brez razmišljanja, naredimo to, kar nam ukažejo, ne da bi vedeli, zakaj to počnemo in kam gremo.
…
Spet si postavimo vprašanje – ali je sploh možno zgraditi lastno identiteto v tem današnjem času.
Mislimo, da v enem predavanju ne moremo odgovoriti na to težko vprašanje, lahko pa ponudimo nekaj smernic, ki temeljijo na filozofskih in psiholoških spoznanjih, potrjenih skozi življenje ...
2. IMETI SREČO ALI BITI SREČEN sreda, 17.11. ob 19:00
Imamo vse v življenju, »vse, kar potrebujemo«, da bi bili srečni – urejeno družino, denar, ugled, dobro službo, zdravje, a vseeno nekaj manjka, preprosto nismo srečni.
V čem je problem? Kaj delamo narobe? Ali je sreča sploh možna? Tako si želimo biti srečni, pa nam nikakor ne gre.
Poleg nas na svetu živi še približno sedem milijard ljudi, ki želijo biti srečni – to je planetarni problem.
Ali jim to uspeva? Vidimo nasmejane obraze, toda v sebi čutimo tesnobo, čutimo, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti, da globoko v sebi nismo srečni. Trudimo se, vendar vidimo, da obstaja velika razlika med našimi težnjami in njihovim uresničenjem.
Vsak človek se trudi, zavedno ali nezavedno, da bi postal srečnejši in da bi manj trpel. Ni človeka, ki si tega ne želi. Zdi se, kot da je celotno življenje eno samo iskanje sreče, zato je to eden najpomembnejših vidikov človeške eksistence. Filozofija, religija, psihologija in številne druge vede že od nekdaj skušajo odgovoriti na vprašanje: Ali je sreča sploh možna?
Vemo, da vsakdo med nami srečo doživlja na svoj način.
Toda ali kljub temu obstaja nekakšen skupni imenovalec, ki bi veljal za vse?
Na predavanju se bomo med drugim dotaknili naslednjih vprašanj:
• Kateri so vzroki sreče?
• Ali je sreča le trenutno zadovoljstvo ali še kaj več?
• Do katere mere zadovoljitev naših želja in strasti vodi do sreče?
• Koliko sreče nam lahko prineseta razvedrilo in zabava?
• Kakšna je razlika med »imeti srečo« in »biti srečen«?
• Kje iskati srečo?
• Ali lahko enačimo užitek in srečo?
• Kairos – bog srečnega trenutka?
• Filozofski pogledi na srečo.
3. STRAH PRED SPREMEMBO četrtek, 18.11. ob 19:00
Zagotovo je že vsak med nami izkusil strah, ki nas zajame, ko se srečamo z novim in neznanim. Zaradi strahu pogosto ne moremo premagati lastnih ovir, ne moremo narediti koraka dlje – tistega koraka, ki bi lahko odpravil ponavljajoče se težave in spremenil naše življenje, našo nadaljnjo pot. Če želimo postati boljši, če si želimo sprememb, se moramo spopadati s svojimi strahovi – za to pa moramo najprej spoznati vlogo strahu v svojem življenju.
Na predavanju se bomo med drugim dotaknili naslednjih vprašanj:
- Zakaj nam je narava dala strah in kje so njegovi vzroki?
- Katere so dobre in slabe plati strahu?
- Ali lahko strah obvladujemo?
- Kako se spopasti s svojimi lastnimi strahovi?
- Kateri so štiri temeljne vrste strahu?
- Spopasti se s strahom ali se mu izogniti? Kaj nam prinaša prva in kaj druga izbira?
na vsa 3 predavanja VSTOP PROST !!
www.akropola.org
info@akropola.org
tel: 01 251 14 87
gsm: 041 597 487
Novico je napisal uporabnik novaakropola.