V četrtek je v Kopru potekala aktualna razprava o paradoksu kakovosti življenja­. Slednja je bila namenjena vzpostavitvi konstruktivne izmenjave mnenj o trenutnem stanju in trendih, ki se kažejo na področju družbeno socialnih in trajnostno naravnanih tematikah. Sodelovali so tako predstavniki gospodarstva kot tudi strokovnjaki s področij kineziologije, biologije, managementa in filozofije. Prihodnost vseh nas je odvisna od tega ali bomo znali in zmogli preseči omejenost izključujočega vidika ekonomske rasti s sobivanjem z naravo in drug ob drugem ne glede na spol, raso in materialno premoženje.
Dotaknila se je ključnih dejavnikov razvoja družbe in okolja, življenjskega standarda, kakovosti dela in delovne uspešnosti, zdravja in zdravega prehranjevanja, socialnega dialoga, kakovostnega preživljanja prostega časa in pristopov k ocenjevanju kakovosti življenja pri nas in v tujini.
Kineziolog prof. dr. Rado Pišot, prorektor Univerze na Primorskem, je v uvodu pojasnil, da vsak pri sebi zna zaznati kaj je zanj kakovost življenja. Koliko pa se zavestno odločimo slediti dejavnikom, ki doprinesejo k slednjemu, pa je odvisno predvsem od tega, kolikšen je doprinos teh dejavnikov v določenem trenutku. Na drugi strani pa si vsi želimo trajnostne naravnanosti, čeprav niti svojega telesa ne vzdržujemo trajnostno – ne v zasebnem življenju in še manj v službi, saj so za kar 60 odstotkov vseh bolniških odsotnosti kriva živčno mišična obolenja.
Filozof doc. dr. Ernest Ženko s Fakultete za humanistične študije Koper je izpostavil, da je že od antike aktualno vprašanje o tem kaj je zares dobro življenje, predvsem je prišlo slednje do izraza v obdobjih, ki so bila do človeka manj prizanesljiva. V 20. stoletju je bilo ključno predvsem načelo ugodja. Danes pa so ključni trije vidiki: načelo realnosti, zdravje in drugi ljudje. In prav skupnost v kateri živimo – človek, ki nas obkroža, najpogosteje vpliva na našo kakovost življenja. Zato je tudi vse večje število izdanih zdravniških receptov za antidepresive, ki se posledično vedno bolj cenijo in so tako dostopni vsakomur. Medčloveški odnosi tako zaznamujejo našo kakovost življenja.
Poleg vsega navedenega na nas vpliva tudi urejenost okolja, predvsem čistoča prostora, v katerem se nahajamo, kar vsekakor prispeva k vsakdanjemu ugodju in zadovoljstvu. Namreč težko si predstavljamo življenje brez tega, da bi nekdo skrbel za čisto, urejeno in varno okolje, pa je prepričan Igor Hrvatin, v. d. direktorja Komunale Koper.
Kakovostno življenje je posledica zdravja in zdravega prehranjevanja. Biologinja in direktorica podjetja Fonda.si, dr. Irena Fonda, je nekoč zapisala, da je »zdravje stvar dobrega okusa«, kar je tudi eden izmed sloganov njihovega družinskega podjetja, ki se ukvarja s kvalitetnim ribogojstvom. Kakovostna hrana je danes pogosto sicer stvar zmožnosti, ker si je marsikdo ne more privoščiti. Pri otrocih pa se opazi, da se bojijo oziroma sploh ne dobijo priložnosti okusiti česa novega, zato ker jih nekdo omeji, najpogosteje starši, in preprosto ostanejo kar pri pici. V njihovem podjetju večino proizvodnje izvozijo v tujino, kjer kvalitetne ribe dosti bolj cenijo kot pa pri nas.
Prof. dr. Mirko Markič, profesor managementa na koprski Fakulteti za management, pa zaznava pri organizacijah s katerimi se srečuje, predvsem iz Obalno-kraške regije, da večina preprosto »čaka«, ne naredi ničesar novega – ni inovacij oziroma novosti ter trajnostno naravnanega doprinosa. Za družbeno odgovorna podjetja pa bi si morala v prvi vrsti prizadevati država, ki bi morala vzpostaviti vzpodbude za trajnostno naravnanost, ki bi lahko odločilno prispevala k splošnem zadovoljstvu in kakovosti življenja v prostoru, kjer se nahajamo.
Razpravo je povezovala in vodila Špela Čepelnik, predstavnica neprofitnega gibanja Lifestyle natural Fundacije Utrip humanosti, in ob koncu povzela tudi izsledke raziskave o kakovosti življenja v starih in novih članicah Evropske unije, ki je pokazala pomembne razlike. Prav tako med severom in jugom. Prebivalci novih držav članic EU in tudi Italije, Portugalske in Grčije so najmanj zadovoljni s kakovostjo svojega življenja, prebivalci severnih držav pa so najbolj zadovoljni. Po tej razdelitvi tudi Slovenija spada k novim članicam in splošnemu nezadovoljstvu. Globalno gledano pa je dejstvo, da smo po splošnem zadovoljstvu in kakovosti življenja nad svetovnim povprečjem, čeprav imamo še ogromno rezerve. Čepelnikova je izpostavila še pomembnost zelenih delovnih mest, s katerimi se ukvarjajo v gibanju, saj spodbujajo kakovost življenja in omogočajo lepšo prihodnost zelene družbe.
Potrebno je zavedanje o treh temeljnih dimenzijah uravnoteženega razvoja – ekonomski, socialni in okoljski, ki se med seboj ne smejo omejevati, ampak krepiti. V ta namen je bil na Univerzi na Primorskem oblikovan nov magistrski študijski program Upravljanje trajnostnega razvoja, med prvimi tovrstnimi programi v Sloveniji, ki uspešno sooblikuje izzive v razvoju znanja ekonomije in razvojnem potencialu. Tovrstna znanja in veščine so ključne za uspeh v družbeno-poslovnem okolju, kjer ekonomska uspešnost pomeni tudi sposobnost prevzemanja odgovornosti do širše družbe in prihodnjih rodov. Slednje zahteva iskanje, sooblikovanje in uvajanje novih ustvarjalnih razrešitev na področju tehnologije, organiziranosti, vodenja ljudi, ravnanja z naravnimi viri, prostorom ter zdravjem, kar bo postalo vodilo do kakovostnega življenja vseh nas.
O razpravi tudi na regionalni televiziji TV Koper
Vabljeni k ogledu prispevka v oddaji Primorska kronika, novinarja Mateja Sukiča, kjer lahko prisluhnete tudi intervjuju z nekaterimi udeleženci razprave (od 08:07 minute naprej).
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.