Revija Emzin, XVIII, 3–4, tema: Čas
Sodobni človek se pogosto čuti ogroženega zaradi pomanjkanja časa in redkokdaj se mu zdi, da ga ima dovolj. Kot da mu nekdo sistematično krade minute, ure, celo dneve. Je to zato, ker v globaliziranem svetu možnost izbire postaja brezmejna? Zdi se namreč, da vse večja ponudba proizvodov, storitev in informacij vse bolj obremenjuje posameznika, saj terja vedno več časa za odločanje. Zanima nas, kako je dojemanje časa povezano s potrošnjo in porabo ter kaj se zgodi s percepcijo časa, ko pri posamezniku nastopi brezposelnost, brezdelje ali dolgčas.
Vse kaže na to, da pri zaznavanju časa med ljudmi ni univerzalnosti, čeprav se nam v vsakdanjem življenju zdi, da je čas en sam. Dvom o absolutnosti in linearnosti časa se je iz fizike prenesel v družboslovje in širše družbene strukture. S transformacijo moderne časovne paradigme je prišlo do novih opredelitev in razumevanj časa. Pestrost razlik v pojmovanju časa se kaže tudi v primerjavi med različnimi kulturami. Doživljanje časa pa je, kljub njegovi družbeni pogojenosti, odvisno tudi od bioloških osnov, ki so posledica dolgotrajne evolucije. Na razumevanje časa v sodobnem svetu vplivajo tudi nove tehnologije in virtualne realnosti. Lahko bi govorili o vzporednih časovnih svetovih, ki se tu na novo odpirajo, nadgrajujejo in upirajo biološkemu času.
uvodnik
Ženja Leiler v uvodnem katalogu informacij o času navaja različne definicije in dimenzije časa ter asociacije, ki so vezane nanj.
intervju
Dušan Petrač je sodelavec Nase in mednarodno priznani strokovnjak na področju vesoljske tehnike. Specializiran je za razmere v veselju, kjer vladajo ekstremno nizke temperature in breztežnost. Barbara Adam je doktorica sociologije in ekonomije ter specialistka na področju časa, ki ga skuša aplicirati na različna področja človekovega življenja, kot so kultura, ekologija, menedžment, izobraževanje, prehrana, globalizacija, feminizem, mednarodni odnosi, mediji, tehnologija in transport.
portret
Aubrey de Grey je biogerontolog, ki preučuje biološke procese staranje in ugotavlja, da bi se jim v prihodnosti lahko izognili.
literatura
Jorge Luis Borges je argentinski pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni kritik. Objavljamo izbor njegove poezije, ki se sprašuje o kompleksnem pojmu časa (Peščena ura, Ars poetica, All our yesterdays).
vizualni esej
Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič predstavljajo vizualni esej, 50-letni projektil Noordung.
pet zgodb
David Albahari, srbski pisatelj, v petih zgodbah obravnava čas (Čas je na naši strani, Usoda peščenih ur, Tekač, Napačen vlak, Skrivnost).
teorija
Marko Uršič sledi razvoju pojmovanja časa med vodilnimi filozofi od antike naprej. Borut Telban čas osvetljuje z antropološke perspektive in primerja razumevanje časa med različnimi skupnostmi in kulturami (Aborigini, skupnosti Papue Nove Gvineje, sodobna zahodna družba). Olga Markič se sprašuje o odnosu med zavestnim doživljanjem časa in nevronskimi procesi. Zoran Kanduč opozarja na vprašanje posedovanja časa: koliko ga je v lasti posameznika in v kolikšni meri si ga lastijo drugi, predvsem na področju dela in kaznovanja. Ernest Ženko opazuje spremembo v pojmovanju časa na prehodu iz modernosti v postmodernost. Opremljeno z ilustracijami ZEK Crew.
branje
Karlheinz Steinmüller, nemški futurolog, skuša razumeti prihodnost in napovedati možne dogodke na področju tehnologije, religije, prehranjevanja, jezika, genskega inženiringa in iskanja stika z zunajzemeljskimi razumnimi bitji. Luka Omladič v slovarju časa tega opredeljuje skozi pogled filozofije, psihoanalize, strukturalizma, zgodovine in antropologije. Bogdan Lešnik se skozi psihoanalizo sprašuje o negotovosti materialnega in psihičnega časa. Andrej Detela osvetljuje nekatere uveljavljene koncepte časa v naravoslovju in širše, posega tudi na področje duhovnosti. Janez Strnad predstavlja pojmovanje časa v fiziki in njegovo merjenje. Marko Dolinar o mehanizmu merjenja časa v človeškem telesu in njegovem zaznavanju. Sašo Dolenc se osredotoča na eksperiment nevropsihologa Benjamina Libeta na človeških možganih pri preučevanju zaznavanja časa. Zvezdan Pirtošek se kot nevrolog sprašuje, ali obstaja čutilo za čas. Peter Umek opozarja na težave, povezane s časom, ki se pojavljajo v forenzični psihologiji. Rado Pišot kritično pretresa sodobno pomanjkanje časa in posledice, ki jih to ima na gibanje človeka in na njegovo telo. Boris Kragelj se ukvarja z vplivom informacijske tehnologije na preoblikovanje definicije in dojemanje časa v sodobni družbi. Klemen Jelinčič Boeta predstavlja čas, kot ga razume judovstvo: od svojega nastanka do vpliva, ki ga ima na življenje današnjih Judov. Tina Bilban opisuje spremembo v pojmovanju časa v postmodernosti, kot se odslikava v sodobnem romanu. Gregor Pompe piše o časovnosti in brezčasnosti znotraj glasbe. Želimir Koščević se sprašuje o odsevu časovne dimenzije v likovni umetnosti in o tem, kako je čas mogoče vgraditi v umetniško delo. Veljko Barbieri opisuje svojo strast do hrane, ki se prenaša skozi čas, iz roda v rod. Victor Mazin opazuje, kako je čas povezan z erotiko. Andreja Alt predstavlja kolaž razmišljanj in asociacij o času.
literatura
Milan Kleč opisuje neobičajen dan v ambulanti, kjer čas ni na njegovi strani.
reflektor
Čas, kot ga z bralci delijo: Tomaž Pavčnik, Suzana Tratnik, Jana Valenčič, Jordan Cvetanović, Zorana Baković, Goran Vojnović in Damir Arsenijević.
katalog
Marjana Dermelj katalogizira vlogo časa v ekološki perspektivi.
poročilo
Emzinov seminar grafičnega oblikovanja, na katerem so predavali: Erwin K. Bauer (Erwin Bauer KEG) z Dunaja ter Fons Hickmann in Gesine Grotrian-Steinweg (Fons Hickmann m23) iz Berlina.
fotoleta
Napoved in objava razpisnih pogojev natečaja Fotografija leta 2009.
Ilustracije so prispevali Aleksandar Maćašev in ZEK Crew, fotografije Thijs Wolzak, Aleš Gregorič, Steve Donaldson, Ksenija H. Potočnik, oblikovanje revije Kinetik.
Upamo, da nam boste z objavo sporočila pomagali pri obveščanju bralcev o izidu nove številke revije za kulturo Emzin.
Emzin,
Jasna Rackov, odgovorna urednica
Irena Bezlaj, namestnica odgovorne urednice
Metka Dariš, likovna urednica
Novico je napisal uporabnik emzin