Pozivamo Slovenske državljane, če bo in kdaj bo isplačana prva odškodnina da se upremo z državljansko nepokorščino
Goran Klemenčič navedel, da je po njegovih informacijah tako imenovanih izbrisanih 24.000. Takšna trditev pa dejansko pomeni posredno obtožbo Ustavnega sodišča, da laže, ker je v odločbi navedlo številko 18.305.
Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se omenjena številka približuje številu 30.000, ki jim je Ivo Vajgl v Beogradu obljubil vrnitev vseh pravic in poplačilo odškodnin po mojem prepričanju na podlagi KRAVJE kupčije v zameno za beograjske dosjeje, ki zelo obremenjujejo nekatere politike levice.
Bomo državljani res plačevali odškodnine krvnikom z hrvaških in bosanskih bojišč, ker imajo dosjeje s katerimi izsiljujejo politike levice, ki so jim v zameno za dosjeje pripravljeni priznati vse ne glede na CENO, ki bi jo v takem primeru PLAČALI slovenski državljani ?
To pa je še en razlog več, da ZAHTEVAMO sprejem Ustavnega zakona s katerim se naj izključi vse špekulante, ki do priznanja pravic niso upravičeni saj jih ni bilo v Sloveniji !
Glede na to, da je Ustavno sodišče zapisalo, da so izbrisani ljudje, ki so na dan 25.2.1992 imeli v Sloveniji imeli stalno prebivališče in v njej tudi dejansko živeli morajo vsi, ki zahtevajo priznanje pravic za nazaj z dokumenti dokazati, da so v Sloveniji tudi dejansko živeli (prošnja za socialno pomoč, otroškega dodatka, prošnja za oprostitev davka, plačila vrtca, vloga za ureditev statusa
Ustavnega zakona o izbrisanih, saj se le s sprejemom ustavnega zakona lahko končajo vse manipulacije politikov levice in posameznikov, ki zahtevajo priznanje pravic tudi za ljudi, ki v času izbrisa niso bili v Sloveniji. Obrazložitev : Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločbe samo zapisalo, da gre pri izbrisanih za ljudi, ki so bili v času izbrisa stalno prijavljeni v Sloveniji in v njej tudi dejansko živeli.
Zato je vsaka zahteva za priznanje pravic ljudem, ki so se izselili iz Slovenije pred samim izbrisom v nasprotju s samo odločbo Ustavnega sodišča. Zaradi izselitve jim je stalno prebivališče prenehalo takoj in to po 20. členu Zakona o tujcih iz leta 1991. Ker to ni izrecno zapisano v samem izreku odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih, posamezniki manipulirajo z odločbo Ustavnega sodišča in zahtevajo pravice tudi za tiste, ki so se izselili. Tu predvsem mislimo JA pripadnike, ki so se iz Slovenije preselili na hrvaška pozneje pa na bosanska bojišča.
Sama izdaja neresničnih potrdil o stalnem prebivališču v Sloveniji za nazaj bi za JA pripadnikom dejansko pomenila alibi za čas vojskovanja v Bosni in zaščito dobitnikov takih potrdil pred kazensko odgovornostjo za zločine storjene v Bosni. Saj bi jim država Slovenija dala potrdilo, da so bivali v Sloveniji tudi v času zločinov, ki so se dogajali v Bosni.
Takšno neresnično potrjevanje bivanja bi pomenilo prikrivanje odgovornosti posameznikov za zločine v Bosni. To pa je vsekakor v nasprotju z mednarodnim pravom.
Zraven vsega pa bi tako izdana potrdila brez ugotavljanja resničnih upravičencev do poprave krivic imela katastrofalne ekonomske posledice za Slovenijo, saj bi vsem omogočila vlaganje odškodninskih zahtevkov in to ne glede na to ali jim je bila storjena krivica ali ne.
Zato je nujno, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme Ustavni zakon in popravi nedorečenost Odločbe Ustavnega sodišča, ki sicer v obrazložitvi navaja, da pri izbrisanih ne gre za JA pripadnike, ki so Slovenijo zapustili pred izbrisom. V sami odločitvi pa jih ne izključuje in tako omogoča posameznikom, da manipulirajo z odločbo ustavnega sodišča in postavljajo neupravičene zahteve.
S samim zakonom naj Državni zbor tudi določi pogoje za samo ugotavljanje upravičencev do poprave krivic. Krivica naj se popravi le ljudem, ki so jim resnično bile kršene pravice. Samo z posamičnim preverjanjem upravičencev do poprave krivic je možno izključiti vse špekulante, ki bi se kljub izselitvi iz Slovenije pod krinko izbrisanih radi neupravičeno obogateli na škodo slovenskih državljanov.
Novico je napisal uporabnik Moja SLOVENIJA.