Pri nas se s številom reguliranih poklicev in dejavnosti uvrščamo na sam evropski vrh. V okviru današnje konference Deregulacija poklicev in slovensko ogrodje kvalifikacij – med javnim interesom in konkurenčnostjo, ki so jo v Kopru organizirali Center RS za poklicno izobraževanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Fakulteta za management Univerze na Primorskem, so bila podana izhodišča in priporočila, kako pristopiti k deregulaciji poklicev v Sloveniji tako s sistemskega, vsebinskega in postopkovnega vidika.
Ustrezen pristop k deregulaciji poklicev je lahko le tisti, ki prispeva k povečanju konkurenčnosti ob hkratnem zagotavljanju tako kakovosti, varnosti in zdravja uporabnikov. Ključno je pri tem vprašanje, za katere poklice je treba obstoječo regulacijo ohraniti zaradi zagotavljanja omenjenega javnega interesa, katere pa deregulirati – jih »prepustiti« trgu, ter kako to storiti, da bo proces izveden učinkovito.
Na konferenci so v uvodu sodelovale Damjana Košir, generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, dr. Anita Trnavčevič, dekanja Fakultete za management Univerze na Primorskem, Elido Bandelj, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, dr. Valentina Franca, vodja konference, Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Predstavile so razmišljanja o deregulaciji poklicev – sprostitvi formalnih pogojev za opravljanje poklica, za katerega je bilo treba pred tem izpolnjevati določene pogoje, kot so npr. izobrazba, delovne izkušnje.
Za mobilnost evropskega trga dela je nujno treba slediti načelu prostega pretoka oseb in storitev, kar pomeni, da lahko državljani, ki v svoji državi izpolnjujejo pogoje za opravljanje nekega poklica, ta poklic opravljajo tudi v vseh ostalih državah članicah EU, kar je izpostavila Damjana Košir skozi predstavitev vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in posodobitve evropske direktive o priznavanju le teh. S tem bi dosegli fleksibilnejši trg dela, poenostavili administrativne postopke in olajšali prost pretok delovne sile in storitev.
Ana Oblak z Direktorata za e-upravo in upravne procese Ministrstva za pravosodje in javno upravo je predstavila projekt poimenovan Enotna kontaktna točka za podporo postopkom pridobivanja dovoljenj za opravljanje reguliranih dejavnosti pri nas, prek katerega bodo uvedli enotno in pregledno evidenco reguliranih dejavnosti in poklicev. Sistem pa bo med drugim omogočal tudi oddajo vloge za pridobitev dovoljenja in pridobitev odločbe tudi iz tujine ter neposredno komunikacijo s pristojnim organom.
Na prednosti in pasti deregulacije poklicev, ugotovljene skozi izsledke nacionalnega projekta, pa sta opozorili dr. Valentina Franca in mag. Elizabeta Zirnstein, obe s Fakultete za management Univerze na Primorskem. Ključen bo sistemski pristop k deregulaciji. Z uspešno deregulacijo lahko pozitivno prispevamo h konkurenčnosti našega gospodarstva. Ni pa pomen deregulacije v odpravi vseh pogojev – ni torej priporočljivo vsega prepustiti trgu, pač pa je treba določiti jasne pogoje regulacije in to z argumenti zagotavlja javnega interesa in dejanskimi učinki oziroma učinkovitim delovanjem v praksi.
V zadnjem delu je potekala še okrogla miza, na kateri so sodelovali: Irena Kuntarič Hribar, vodja Sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ana Oblak, Direktorat za e-upravo in upravne procese, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Aleksander Volaš, direktor Hotela Koper in Hotela Aquapark Žusterna Term Čatež in moderatorka razprave dr. Valentina Franca, Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Izpostavili so predloge za boljšo regulacijo poklicev, ki mora biti izvedena na strokoven in učinkovit način. Zlasti je ključno, koga in kako vključiti v te aktivnosti, da ne bomo po nepotrebnem imeli stavk in referendumov. Izpostavljeno je bilo, da je treba to pereče področje obravnavati tako sistemsko kot tudi od primera do primera različno. Ob tem se odpira tudi vprašanje nacionalnega interesa, varovanja zdravja ljudi, premoženja in okolja, učinkovitosti drugačne (boljše) regulacije v praksi
Foto: Manuel Kalman
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.