Z gradniki, ki merijo le nekaj nanometrov je težko zagotoviti zanesljivost delovanja, zato je vse težje razviti primerno proizvodno tehnologijo, ki zagotavlja uspešnost. Raziskovalci zato nenehno razmišljajo o alternativah, najbolj smiselna pa se zdi smer, pri kateri bi računalnika vezja gradila sama sebe, celo na zahtevo.
Evropski fiziki, z glavnino v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih v nizozemskem Eindhovnu, so na tem področju naredili pomemben korak naprej z uspešno demonstracijo prototipa, ki sam ustvari miniaturne elemente med elektronskimi elementi. Pri svojem delu so se zgledovali po naravi, specifično molekulah DNA, ki premorejo zapise z navodili, kako ustvariti nove elemente iz osnovnih gradnikov.
Da bi dosegli samogradnjo čipov so inženirji uporabili posebno organsko molekulo, imenovano »quinquethiophene«, ki ima gibljive elektrone in se obnaša kot polprevodniški element. Molekule so povezane v ogljikovo verigo s silicijem na drugem koncu, ki igra vlogo sidra. Avtorji so molekule postavili na posebno podlago z izolatorjem, ki ima na robovih nameščene miniaturne elektrode. Molekule so se med temi elektrodami postavile v verigo in s tem postavile most, ki prevaja električni tok. Znanstveniki so celo uspeli modulirati različne povezave v odvisnosti od vhodne napetosti.
Avtorji trdijo, da je bil eksperiment uspešnejši od pričakovanj, vendar je do resne rabe še zelo dolg razvoj. Trenutno skušajo razviti molekule, ki bi same izdelale tudi same elektrode, kar bi bila osnova za resnične samogradne čipe. Drobcene povezave, ki jih ustvarijo molekule so povrh vsega zelo občutljive na zunanje snovi, kar povzroča dodatne prepreke. Po drugi strani pa je to priložnost za izdelavo posebnih tipal, kot so senzorji za ugotavljanje drobnih delcev v zraku.
Novico je napisal uporabnik Vladimir Djurdjič