Povod za stavko v javnem sektorju
Ob sprejemu in uvedbi novega plačnega sistema v javnem sektorju je takratna Vlada naredila osnovne napake. Plačni sistem skoraj ne upošteva izobrazve v nekaterih poklicih, ne upošteva obremenitve posameznih poklicov ali dela, ki ga opravijo posamezni zaposleni in praktično onemogoča nagrajevanje za obseg dela ali uspešno opravljeno delo. Nov plačni sistem praktično temelji na zmožnosti takrtnih pogajalcev v zastopanju svoje skupine. Temelji tudi na izredni gospodarski rasti brez predpostavke, da se bo le-ta ustavila ali bila celo negativna.
Gospodarska kriza
Z nastopom gospodarske krize so se ustvarili pogoji, ki so omogočili nižjo gospodarsko rast, Vlada pa je na to reagirala prepočasi in neodločno. Praktično vsi vladni ukrepi so bili napisani na papirju in ne izvedeni ali pa celo niso imeli možnosti izvedbe. Vlada je sprejela blažilne ukrepe, ki so se financirali že iz tako osiromašenega proračuna. Vzpostavila se je pomoč za podjetja, ki zaposlujejo brezposelne, pomoč brezposelnim, nekatere garancije za podjetja in posameznike, ki pa niso imele zaledja v rezervah proračuna in državnih rezervah. Tako je bila država na novo prisiljena zadolževati se.
Finančna kriza ni edini razlog za nastale razmere v Sloveniji
Državljani smo že dlje časa navajeni na nepravilnosti v delovanju države, finančnih in pravosodnih institucij. Po osamosvojitvi in privatizaciji družbene lastnine, smo bili priča še poceni odkupom državnih podjetij kot so Istrabenz, Merkur, Mercator, Pivovarna Laško in Pivovarna Union, SCT in mnogih drugih. Za vsa ta podjetja nikakor ne moremo reči, da jih je prizadela gospodarska kriza temveč so zašla v težave zaradi nesposobnih menedžerskih prevzemov, ki pa jih je omogočala "luknjičasta" zakonodaja ter veze v bankah, ki so po večini tudi v državni lasti.
Torej gre za "privatizacijo" državnih podjetij s strani političnih skupin ki so blizu političnim elitam, kljub temu, da te skupine nimajo svojih sredstev niti načrtov, kako poravnati kupnine. Ravno kriza v teh podjetjih je v Sloveniji sprožila gospodarsko krizo
Slovenija je na samem dnu tudi pri preprečevanju korupcije. Po trditvi žurnal24.si Slovenija spada med 20 držav, ki najslabše izvajajo konvencijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Transparency International države deli na tiste, ki konvencijo izvajajo aktivno, tiste, ki jim je mogoče pripisati zmerno izvajanje, ter države, ki konvencijo izvajajo malo ali nič. Med slednje je lani spadala tudi Slovenija. Neučinkoviti so tudi davčni, pokojninski, šolski, sodni in drugi sistemi.
Sklepanje državnih poslov v večini primerov dobijo stalno isti izvajalci, ki pa za kasnejši dvig svojih cen in visoke stroške vzdrževanja niso kaznovani ali izločeni iz kasnejših razpisov. Vsi poznamo projekt gradnje avtocestnega križa, gradnjo Nove pediatrične klinike in zaplete že takoj pri začetku gradnje nove urgence v Ljubljani. Navadnim državljanom vse to "smrdi" po korupciji vendar se proti odgovornim ne ukrepa.
Akcija Čista lopata
Večkrat je prišlo tudi do policijskega oz. sodnega pregona povezanih v različne afere in sumljive, pogosto ekstremno drage posle katerih naročnik je država. Vendar pa noben od vseh teh primerov še ni doživel epiloga na sodišču ali na sodišče sploh prišel.
Siva ekonomija ni deležna obsodb
Siva ekonimija naj bi v Sloveniji predstavljala skoraj tretjino (28 odstotkov) BDP. Kot je poročala TV Slovenija, kar 28 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda predstavlja siva ekonomija in seže v sam evropski vrh ter pomeni 10 milijard evrov neevidentiranega prometa na leto. Temu lahko prištejemo še delo preko študentskih servisov in delo različnih oseb preko študentskih napotnic. Študentski servisi, ki so vsi v privatni lasti so na letošnjih protestih pritiskali na dijake in študente naj se borijo "za svoje pravice". Namesto da bi se borili za kakovosten sistem izobraževanja in nova delovna mesta, štipendije, tako državne kot zasebne ipd. so izpostavili delo preko študentskih servisov, ki v veliki meri povzroča podaljševanje časa študija in s tem izgubo najbolj produktivnih let.
Praktično nihče se ne vpraša, koliko let povprečno študirajo študenti (in dijaki) v Sloveniji ter koliko študentov dejansko konča študij?
Zapravljivost državnega vodstva
Tudi samo državno vodstvo, vključno s poslanci, predsednikom države in vlade niso vzor pri varčevanju. Okoli se vozijo s pregrešno dragimi avtomobili, letijo v poslovnem in prvem razredu ali celo na zasebnih letih. Spijo v pregrešno dragih hotelih na brezštevilčnih "izletih" po celem svetu.
Ali obstaja rešitev?
Slovenija ima še vedno mnogo rezerv, vendar pa je potrebna celovita reforma upravljanja države. In če začnemo na vrhu:
- reorganizacija in združevanje ministrstev in javnih služb
- zaposlovanje, šolanje in večje pristojnosti inšpektorjev na različnih področjih (kar bi zmanjšalo število kršitev v proračun pa pripeljalo nov kapital)
- davčna reforma, ki bo obdavčila najbogatejše in omogočila enakomerno trošenje zasebnega kapitala ter razvoj in konkurenčnost gospodarstva (enakomerna prerazporeditev kapitala od bogatejših k revnejšim)
- pokojninska reforma, ki bo mladim zagotovila pokojnine, upokojenim pa omogočila dostojno življenje z določitvijo najvišje in najnižne pokojnine
- reforma trga dela - krajši odpovedni rok s primerno odpravnino in določitev obveznosti delodajalca in delojemalca
- ureditev plačniške discipline in strogo sankcioniranje ob kršitvah
- odprava sive ekonomije s strogim nadzorom in hudimi sankcijami ob kršitvi
- preoblikovanje študentskega dela - študentom se opravljeno delo obdavči in prizna v delovno dobo, imajo pa dodatne olajšave pri plačilu davkov
- sprememba šolskega in visokošolskega sistema - slovenski šolski sistem je čedalje slabši, je pa pogoj za kasnejšo konkurenčnost slovenskih podjetij. Če študenti ne končajo šolanja oz. ga zavlečejo morajo stroške šolanje vrniti državi. Po končanem študiju morajo določeno število let ostati v Sloveniji ali institucijah EU ki jim zagotovi brezplačno izobrazbo
- reorganizacijo civilne zaščite in pomorskih služb (združitev Vojaške mornarice, Pomorske policije, SVOM, Luške kapetanije idr. v eno učinkovito službo (obalno stražo)
In druge intervencije.
Na ta način bi država vzpostavila cenejše delovanje na različnih ravneh, preprečila nelegalno poslovanje in sivo ekonomijo in tudi pobrala več davkov ter naredila Slovensko gospodarstvo in delovno silo konkurenčno.
Kako pa danes deluje vlada?
V javnem sektorju je že večkrat bilo preložena zadnje izplačilo oz. prilagoditev plač na račun odprave plačnih nesorazmerij. Na zadnje se vlada ni več podala v pogajanja temveč je na diktatorski način postavila pogoje na katere morajo delavci v javnem sektorju pristati, sicer bo vlada sprejela interventni zakon in z njim posegla v kolektivne pogodbe in pravice delavcev v javnem sektorju. Vlada se na ta način ne bori proti gospodarski krizi, temveč njeno breme prelaga, v tem primeru, na javni sektor kar pa izničuje ostale ukrepe saj se s tem omejuje trošenje in posledično dvig konkurenčnosti oz. okrevanje gospodarstva.
Vlada se je gospodarske krize lotila prepozno in na napačen način. Sedaj je pravi in skrajni čas, da se reorganizira državne službe, ki lahko pripomorejo h konkurenčnosti države in dolgoročni finančni neodvisnosti.
D.K.
Novico je napisal uporabnik kledo.