Demokratska stranka upokojencev je pokazala, da lahko sodeluje tako v levi kot v desni vladi. Ker so ji prav vse dozdajšnje raziskave javnega mnenja tudi tokrat nakazale vstop v parlament, bo vsekakor igrala nemajhno vlogo pri povolilnih seštevanjih za sestavo koalicije. Merijo na vlado, "a ne za vsako ceno", je dejal njen predsednik Karl Erjavec.

Brez njih ne gre, je bil strankin predvolilni slogan leta 2006, in res: na političnem prizorišču od ustanovitve leta 1990 naprej se njihova vloga vsak mandat nekoliko okrepi. Iz ožjega članstva lokalnega upokojenskega društva, ki je 8. februarja 1990 preraslo v nekaj več, je še junija istega leta postala Demokratična stranka - zveza upokojencev Maribor.
Temeljni cilj povezovanja upokojencev v stranko je bil omogočiti vse številnejši generaciji starejših svoj specifični glas pri odločanju o usodi države. Stranka upokojencev je redkejši politični pojav. V Evropi je sicer še nekaj takih strank, le redkim pa se uspe prebiti v parlament, še manj pa sodelovati v vrhu izvršilne veje oblasti. DeSUS se je - še s starim imenom - prvič prebil v parlament že leta 1992 v sodelovanju z Združeno listo socialnih demokratov (danes SD), leta 1996 pa že prvič sodeloval v takratni vladi Janeza Drnovška.

Težavni element koalicij, "ker so proti tajkunom"
Od takrat naprej je bila stranka DeSUS del vseh vlad razen kratke vladavine SLS + SKD Andreja Bajuka. "Povsod smo imeli težave, ker nismo bili za tajkune," je nekoč izjavil Erjavec. Tudi zaradi njihove kritike je takratni premier Janez Janša zahteval glasovanje o zaupnici (in ga tudi prestal), po dalj časa trajajočem konfliktu pa je stranka DeSUS zapustila zdajšnjo koalicijo pod vodstvom Boruta Pahorja.
Zavzemajo se predvsem za pravičen in varen sistem socialne države, še posebej "pravične pokojnine". Korenine razkola segajo do zanimive situacije, ko je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, imenovan prav iz DeSUS-ove ministrske kvote, pripravil pokojninsko reformo, DeSUS pa ji je nasprotoval. Kot upokojenska stranka ima DeSUS zanimiv odnos tudi do Zveze društev upokojencev, ki je pokojninsko reformo podprla. Še več, predsednica Zveze Mateja Kožuh Novak je v pričujoči predvolilni kampanji pozvala h kandidaturi ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ga podprla.

"Edina prava socialna stranka"
Erjavec vztrajno izpostavlja razmak med Jankovićem, ki je po njegovem mnenju človek kapitala, in DeSUS-om, ki je "edina prava socialna stranka, ki predstavlja ljudi". Prav v podpori upokojencev, ki "bodo glasovali za Erjavca", ta vidi poglavitni potencial za uspeh stranke. Poleg programa, ki je po njihovem mnenju "ideološko neobremenjen".

Težava niso visoke plače in pokojnine ...
Zavzemajo se za javno zdravstvo in izobraževanje ter prej omenjeno pravično socialno državo brez zamrznitve pokojnin, a se tudi zavedajo, da denar za to pride iz gospodarstva. Zato so velik del programa posvetili rešitvam za nova delovna mesta; med kandidate za poslance pa uvrstili veliko izkušenih gospodarstvenikov - ki pa niso tajkuni -, je zagotovil Erjavec.

... temveč neučinkovita država, nekonkurenčno gospodarstvo
So proti razprodaji državnih deležev v podjetjih, bi jih pa zastavili za financiranje izvedbe dobrih gospodarskih programov, kot npr. gradnjo tretjega pomola v Luki Koper in obnovo železnic. Zmanjšati želijo zadolženost, ki vsako leto naraste za dve milijardi evrov. Če bodo imeli možnost, bodo zahtevali revizijo projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. V vsakem primeru pa temeljni vir varčevanja ne bodo iskali v plačah in pokojninah, temveč v vitkejši, učinkovitejši državi in konkurenčnejšem gospodarstvu.

Pri predragem državnem upravljanju bi najprej oklestili državni svet, zmanjšali število ministrstev na osem in ustavili ustanavljanje novih državnih agencij. Nekatere bodo ukinili, njihove pristojnosti pa prenesli na ministrstva.
Prihodnost je v mladih - tudi za DeSUS
Večina članstva je sicer upokojenskega, vedno več pa je tudi mladih, so ponosni v stranki. Prav te dni so ustanovili podmladek, Mladi DeSUS, ki šteje že več sto članov.