Zakona, ki urejata financiranje političnih strank v Sloveniji, določata, da morajo stranke razkriti, kdo jim je za njihovo delovanje ali volilno kampanjo poklonil denar, le, če je ta znesek višji od treh povprečnih bruto plač oziroma povedano z drugimi besedami, če jim posameznik ali podjetje nakaže več kot 4.500 evrov. V nasprotnem primeru pa so javnosti dostopni le zneski, ne pa tudi njihov vir.

In to določilo tako donatorji kot stranke s pridom izkoriščajo. Društvo Integriteta - Transparency International Slovenia jih je zato pred decembrskimi volitvami pozvalo, naj tokrat le razkrijejo vse svoje donatorje. "Opažamo, da se v svojih programih stranke in kandidati zavezujejo državljanom, da bodo kot izvoljenci ljudstva skrbeli za poštenost, integriteto, transparentnost ter za boj proti korupciji, opažamo pa tudi, da v praksi organizatorji volilnih kampanj, stranke in kandidati še niso pripravljeni delovati popolnoma transparentno," pojasnjujejo v društvu.

Razkritje bi pomenilo transparentno delovanje
A tako društvo kot tudi mi od strank nismo pridobili seznamov donatorjev, saj se predstavniki strank sklicujejo na zakon in dogovore z donatorji, da jih enostransko ne bodo razkrivali. Zakon o varstvu osebnih podatkov namreč varuje posameznika, ki donira, da njegovega imena ni mogoče objaviti brez soglasja. Stranke pa pravijo tudi, da se podjetja, ki jim donirajo manjše zneske, bojijo, da bodo po razkritju etiketirana, da podpirajo določeno opcijo, in bodo težje dobivala nove posle.

Tega se zavedajo tudi v društvu Integriteta. "Naš poziv pa je nov korak k transparentnosti tako podjetij, ki donirajo, kot političnih strank, ki prejemajo donacije," poudarja predsednica Simona Habič. "Kot volivko me zanima, katero podjetje je doniralo določeni stranki, saj bom lahko nato v Supervizorju Komisije za preprečevanje korupcije pogledala, kako je morebiti v mandatnem obdobju to podjetje dobivalo posle. In tako videla, ali je stranka vračala uslugo podjetju." To omogoča tudi novinarjem kakovostnejše preiskovalno novinarstvo ter javnosti vpogled v transparentno delovanje sistema in porabe javnega denarja.

Usluge in protiusluge niso nikjer zapisane
Še večja težava je po njenih besedah ta, da če nekdo iz stranke prosi svojega sorodnika ali prijatelja, da financira oglase te stranke, potem to ni nikjer zapisano. Ali obratno, če agencija za oglaševanje da stranki brezplačne oglase, ji je potem stranka dolžna povrniti te protiusluge. "Zato bi morali razkriti ne samo donacije, temveč tudi kredite, depozite in podobno," dodaja Habičeva.

Država zamuja s spremembami zakonodaje
In na to je Slovenijo opozorila tudi Skupina držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope, ki je v poročilu zapisala, da Slovenija ne izpolnjuje priporočil na tem področju. Vlada je sicer pripravila zakonske spremembe, ki bi določale, da morajo vse pravne osebe razkriti višino donacij političnim strankam, anonimne pa lahko ostanejo le fizične osebe do določenega zneska, vendar se je pri njihovem sprejemanju zataknilo, saj niso prišle niti do poslancev.

Računsko sodišče ima omejeno pristojnost
Druga težava je pri nadzoru donacij. Računsko sodišče namreč nima zadostnih pristojnosti, ker lahko preverja le postopke, ne pa tudi vsebine poročil o prejemkih strank. Zato bi bilo treba ali povečati pristojnosti tega sodišča ali pa postaviti novega nadzornika, ki bi imel vpogled v vse vire financiranja strank. GRECO namreč priporoča, da bi naj za boj proti korupciji in prevelikemu vplivu javnega sektorja na politične odločitve vse stranke in organizatorji volilne kampanje podrobneje razkrili svoje prihodke in izdatke, vključno z naravo in vrednostjo posameznih prispevkov in posojil.

V Nemčiji in na Hrvaškem razkrivajo donacije
Tako je na primer v Nemčiji, kjer morajo politične stranke vse prejemke, ki so jih neposredno ali posredno prejele od države in zasebnega sektorja, navesti v računovodskih izkazih, in na Hrvaškem, kjer morajo politične stranke v letnem poročilu navesti podrobne podatke o donatorju.

Kdaj bo torej tudi pri nas "pravi trenutek" za zakonske spremembe, ki bi zagotovile večjo transparentnost in omejile možnost povolilnih vplivov različnih lobijev ter vračanje uslug, pa bomo morda videli pod novo vlado.

Kakšni so odgovori strank na MMC-jev poziv, naj razkrijejo vse donacije in donatorje?

SD
Socialni demokrati smo v iztekajočem se mandatu predlagali spremembe normativnih aktov, ki urejajo področje financiranja političnih strank in kampanj. Namen je bil prepovedati financiranje od podjetij, s čimer bi zagotovili neodvisnost političnih strank od kapitalskih interesov in omogočili večjo preglednost financiranja. Naša pobuda žal ni bila sprejeta, Socialni demokrati pa bomo v svojih ravnanjih kot vedno upoštevali veljavno zakonodajo. Sporočamo vam, da smo do 23. 11. 2011 za volilno kampanjo namenili 18.205,00 evrov.

SDS
Podatke o zbranih sredstvih za kampanjo bomo objavili skladno z zakonodajo.

LDS
Zbrane donacije LDS-a, ki so v zadnjem obdobju namenjene tako volilni kampanji kot rednemu poslovanju stranke, ne presegajo trikratnika povprečne bruto plače, zato donatorjev v skladu z zakonom nismo dolžni razkriti, prav tako pa so bili s tem seznanjeni tudi donatorji in jih zaradi korektnega odnosa ne želimo izpostavljati.

SLS
SLS je potencialnim donatorjem obljubil, da jim bo zagotovil pravico do anonimnosti v skladu z zakonom. Zato sredi volilne tekme ne moremo spreminjati te zaveze. Do 23. novembra je SLS na volilni račun prejel 4.500 evrov donacij, nismo pa še prejeli donacije, ki bi presegla tisto zakonsko predpisano mejo, ki obvezuje razkritje donatorja.

Zares
V stranki ZARES - socialno liberalni doslej v tej kampanji nismo prejeli nobene donacije, ki bi presegala trikratnik povprečne bruto plače (oz. znesek, ki ga je v skladu z zakonom treba razkriti). Drugih zneskov pa ni mogoče razkrivati brez soglasja tistih, ki donirajo. Žal je politična kultura v Sloveniji na nezavidljivi ravni (znani so primeri, ko nekatere politične stranke izkoriščajo in zlorabljajo takšne informacije), zato je povsem razumljivo, da podjetja ne želijo razkrivati svojih donacij, saj jih upravičeno skrbi, da bi se s tem izpostavila šikaniranju in poslovnim tveganjem.

DeSUS
Nimamo donacij niti sponzorjev.

SNS
Slovenska nacionalna stranka je do 23. novembra prejela sedem donacij v skupni višini 2.040,00 evrov.

Pozitivna Slovenija
Tudi glede vprašanja donatorjev in financiranja kampanje bomo sledili zakonu in vsem predpisom. O vseh podrobnostih bomo poročali Računskemu sodišču RS.

Državljanska lista Gregorja Viranta
Vse donacije Državljanski listi so pod zakonsko mejo, ki zahteva razkritje. Sama Državljanska lista z razkritjem donatorjev ne bi imela težav, vendar bi za to morali imeti individualno dovoljenje vsakega donatorja posebej (zaščita njihovih podatkov). Sicer pa smo v Državljanski listi vse donacije omejili na 1.900 evrov, da bi se vnaprej izognili kakršnemu koli vplivu katerega od donatorjev, tako da je večina prispevala približno enako sredstev, največ 1.900 evrov.

Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
Do 20. 11. 2011 smo v stranki TRS pridobili 36 denarnih donacij, od tega je bila zgolj ena donacija podjetja, druge so donacije fizičnih oseb. Najvišji doniran znesek je bil 500 evrov, skupna vsota donacij pa je 2.486,50 evra. Imen posameznih donatoric in donatorjev pa seveda skladno z zakonom ne moremo enostransko objaviti.

Gibanje za Slovenijo
Donacij prek 4.500 evrov nimamo. Tisti, ki donirajo, striktno pazijo, da ne presežejo zneska in si s tem zagotovijo anonimnost. Razlog je, da se podjetja bojijo, da bi kakšna avtokratska stranka, ki bi lahko prišla na oblast, z njimi, po domače, obračunala.

SMS – ZELENI
Do dne 23. 11. 2011 žal nismo pridobili nobene donacije.

Sem - Si
Edina sredstva na volilnem računu iz naslova donacij so od predsednice Elene Pečarič.

Iz strank NSi in DSD odgovorov nismo prejeli.