Po parlamentarnih strankah so se na TV Slovenija soočili še predstavniki neparlamentarnih strank.
"Grešnik sem, ker sem opravljal svetovalno delo. Če bi sedel doma in se ne bi lotil dela, se o tem ne bi pogovarjala, tako pa je od tega država imela 30.000 evrov dohodnine in imela z menoj 18.000 evrov škode in toliko sem vrnil," je voditeljici Tanji Gobec odvrnil Virant.
Žnidaršič: Nisem želel delati tako, kot je stranka ukazala
Po mnenju vodje Demokratične stranke dela Franca Žnidaršiča je do nadomestila prejemnik upravičen, če nima drugih dohodkov. "Če je sankcioniran nekdo, ki je brezposeln, ki prejema 350 evrov nadomestila in zraven nekaj dela, bi moral biti tudi nekdo, ki je zaslužil 92.000 evrov bruto," je prepričan.

Žnidaršič je poudaril, da je DeSUS zapustil, ker ni hotel delati tako, kot mu je stranka ukazala, in je raje obdržal pokončno držo.
Blaž Kavčič, ki zastopa SMS Mladi - Zeleni Evrope pa je na to dodal, da bi bilo vse veliko bolj preprosto, če bi Virant prekinil s prejemanjem nadomestila, ko je ugotovil, da bo lahko delal.

Kakšna bo usoda javnega sektorja?
Zoran Janković (Pozitivna Slovenija) je v razpravi o javnem sektorju izpostavil, da mora ta deliti usodo gospodarstva. Dejal je, da bi na mehek način, brez nadomeščanja zaposlenih, ki gredo v pokoj, zmanjšal število uslužbencev. Poudaril je tudi, da je treba stimulirati tiste, ki delajo več in bolje od tistih, ki na delovnem mestu počivajo.

Virantu se zdi neodgovorno, da se je število javnih uslužbencev v času krize povečalo. Prepričan je, da bi se morala masa plač za javne uslužbence zmanjšati za 2 odstotka, "tudi na način, da se zahvalimo tistim, ki ne dosežejo pričakovanih rezultatov".

Kavčič se je zavzel za prekvalifikacijo odvečnih delavcev v javni upravi in poudaril, da brutalnega odpuščanja v stranki ne podpirajo. Franc Kramar (Gibanje za Slovenijo) pa meni, da imamo v Sloveniji veliko neproduktivnih birokratov, med katerimi bo treba narediti selekcijo.
Manj ministrstev
V prvem krogu je prišlo na vrsto tudi vprašanje o številu ministrstev v novem mandatu. Načeloma so se kandidati strinjali, da bi morali število ministrstev zmanjšati. Janković bi jih tako rad imel 11, Virant pa devet. Tudi Kramar se je strinjal, da bi jih morali imeti manj

Žnidaršič sicer meni, da bi bilo treba zmanjšati obseg števila ministrstev, a bi bilo to po njegovih besedah "samomor servisa za državljane". Kavčič je po drugi strani prepričan, da ni bistveno vprašanje število ministrstev, temveč to, da slabo upravljamo sredstva, ki jih imamo.

Banke, s stanovanji na plan!
Na vprašanje, kako bi reševali stanovanjsko vprašanje, ki pesti predvsem mlade, je Žnidaršič pojasnil, da bi morale banke, predvsem NLB, ki ima v lasti okoli 5.000 stanovanj, te prodati na trgu, namesto da se jo dokapitalizira s proračunskimi sredstvi.

Tudi Virant je prepričan, da bi morale banke stanovanja prodati, s čimer bi se sprostila ponudba in posledično znižala cena. Izpostavil je tudi, da bi morala država dati na voljo več zazidljivih zemljišč in pospešiti pridobivanje dovoljenj, kar bi gradnjo pocenilo za okoli 30 odstotkov.

Janković pa je ob tem ugovarjal, da ni mogoče ustanove, kot je NLB prisiliti v to, da proda zaloge stanovanj. Sam bi ustanovil sklad državnih stanovanj , ki bi jih mladi najeli za nizko najemnino, ta pa bi se kasneje štela v kupnino.

Virant je na tej točki Jankoviću dejal, da če bi banke dale takšno posojilo, kot so ga dale Jankoviću za nakup delnic Mercatorja, bi rešili stanovanjsko vprašanje kakšnih 15 družin. Janković je na to odvrnil, da je delnice kupil na trgu, in za to zastavil hišo in jih nato prodal. Isto možnost je imel tudi Virant, je dejal, na kar mu je ta odgovoril, da on, ali delavka v Mercatorju ne bi dobila takšnega posojila. »Če bi zastavil svojo hišo, bi ga,« je dejal ljubljanski župan.

Usoda projekta TEŠ-a 6 na razpotju
Kavčič je zatrdil, da v stranki nasprotujejo projektu izgradnje TEŠ-a 6 in načinu, kako je bil ta koncipiran. Janković meni, da bi ustavitev projekta neodgovorno dejanje, ki bi povzročilo ekonomsko škodo, Virant pa je opozoril, da projekt ekonomsko in ekološko ni dober, vendar je že tako daleč, da je vprašanje, ali se ga še lahko ustavi.

Žnidaršič se je zavzel za ustavitev izgradnje TEŠ-a, saj gre po njegovem za zavožen projekt, ravno nasprotno pa Kramar meni, da je zaustavitev izgradnje nesmotrna in neupravičena.

Glede pravice do zahteve za razpis referenduma so Kramar, Kavčič in Žnidaršič dejali, da bi to pravico odvzeli poslancem, če bi krmilo vlade prevzela Virant ali Janković, pa bi brez te pravice ostal tudi državni svet.

Kako bomo zagotovili nova delovna mesta?
Žnidaršič bi nova delovna mesta zagotovil z zagonom gradbeništva in z davčnimi olajšavami za zaposlovanje mladih. Kramar je opozoril na pomen javnih del in državnih investicij pri zmanjpevanju brezposelnosti, Virant pa se je zavzel za davčno razbremenitev prve zaposlitve in za fleksibilizacijo trga dela.
Zelena rešitev za gradbeništvo, ali mednarodna konkurenca
Gradbeništvo je velik mlinski kamen za vratom slovenskega gospodarstva. Kavčič bi na tem področju uvedel zelena javna naročila, kjer po njegovih besedah »mečemo stran« okoli 40 odstotkov BDP-ja.

Janković je prepričan, da se v delavcih v slovenskem gradbeništvu skriva ogromno znanja, težava pa je v slabih upravljavcih, ki so podjetja peljali v propad, nadzorniki pa jih niso zamenjali in banke jih niso spremljale. Kot primer je navedel Primorje, ki bi ga bodisi saniral bodisi nacionaliziral.

Žnidaršič je poudaril, da gradbeništva ne bomo mogli reševati z državnim denarjem, pri čemer je izrazil željo, da bi država podpirala družbeno odgovorno gospodarstvo. Kramar pa je prepričan, da smo gradbenim podjetjem že pomagali s preplačevanjem avtocestnih križev in dodal, da niso bili pripravljeni na krizo.

Virant je po drugi strani mnenja, da bi morali infrastrukturo graditi z javno-zasebnim partnerstvi na mednarodnih razpisih in tako pocenili gradnjo.
Pravice v zdravstvu naj ostanejo
Vsi sogovorniki so se strinjali, da mora zdravstvo ostati v državnih rokah, njihovi pogledi so se razlikovali le v obliki zdravstvenega zavarovanja. Virant bi na tem področju dovolil več zasebne pobude, kjer pa bi država nadzorovala cene.
Strinjali so se, da bi moralo priti do ločitve obveznega in prostovoljnega zavarovanja. Žnidaršič je mnenja, da tak sistem, ko bogati in revni vplačujejo isto vsoto, ni solidaren.
Veliko rezerve pa je v našem zdravstvenem sistemu še pri nabavi zdravil in maržah veledrogeristov, sta izpostavila Virant in Janković.

Na vprašanje ob koncu oddaje, kaj bi se zgodilo s pogodbo za najem stavbe NPU-ja, če bi prevzel vodenje vlade, je Virant odgovoril, da bi pogodbo razdrl, Janković pa je zatrdil, da bi stavbo kupil, a le po pravi ceni.