Kam gre naša prihodnost? Bo človek že čez nekaj let šibkejši kot pa stroji? To so bila vprašanja, ki jih je ob začetku razprave z naslovom Informacijska družba za prihodnost - E-storitve prihodnosti, ki jo pripravljata Državljanska lista Gregorja Viranta in Inštitut za inovativni management, zastavil Jani Toroš.

Z e-zdravstvom do krajših čakalnih vrst
Na začetku so moč novih tehnologij pokazali na zanimiv način, saj je v razpravi prek spletnega videoklica sodeloval tudi občan in volivec iz Radovljice. V duhu volitev je tako zastavil vprašanje, kako nameravajo v Državljanski listi spremeniti položaj v zdravstvu in zmanjšati čakalne vrste.

Gregor Virant je odgovoril, da projekt odpravljanja čakalnih dob traja že kar nekaj časa, zastavil pa ga je minister Marušič. Ta omogoča pacientu, da si pogleda, koliko časa bi moral čakati na pregled pri določenem zdravniku, in se tako odloči, kam bo šel. Na ta način se delo razporedi, čakalne doba pa se izenačijo.
Poudaril pa je tudi, da je izredno pomembna tudi elektronska komunikacija v zdravstvenem sistemu, na katerega je v razpravi opozoril tudi Uroš Stanič, strokovnjak na področju sodobnih pristopov v medicini s pomočjo informacijske tehnologije. Oba sta razložila, da bi takšna komunikacija omogočila, da pacientom ne bi bilo treba čakati na termine in dostavljati izvidov, pač pa bi to lahko storil kar njihov osebni zdravnik.

Trije razlogi za uspešnost slovenske e-uprave
Dušan Kričej, ki ima na področju e-storitev veliko izkušenj, je glede prihodnosti Slovenije kot tehnološko razvite države optimističen. "Slovenska e-uprava je danes na 10. mestu," je dejal in še dodal, da imamo velike možnosti za implementacijo zelo velikih rešitev.

Virant je ob tem naštel tri razloge za uspešnost e-uprave med njegovim ministrovanjem. Prvi razlog je ta, da strateški poudarek ni bil na fasadi, ampak na zaledju. "Brez dobrega zaledja ni dobrih storitev, zato je bil poudrek na podatkovnih bazah," je razložil. Kot drugi razlog je izpostavil, so gradili na horizontalnih rešitvah. "Zgradile so se horizontalne enotne rešitve za vse institucije."

"Tretji razlog pa je ta, da smo šli po sistemu storitev z visokim učinkom," je dejal. Za državljane so po njegovih besedah najpomembnejše tiste storitve, ki jih pogosto uporabljajo, kot so na primer spletna registracija avtomobila, e-dohodnina.

E-volitve že v novem mandatu?
Virant je poudaril, da imajo predlog za e-volitve zapisan tudi v svojem programu, idejo pa so predlagali tudi že v preteklosti, vendar niso dobili podpore politikov. Ob tem je poudaril, da so, preden so napisali predlog, pogledali kako delujejo e-volitve v Estoniji, kjer so to prvi uvedli. Tam niso zaznali težav.

"E-volitve si v prvi fazi predstavljamo kot predčasne volitve. Upamo, da bo nova sestava DZ-ja bolj moderna in manj paranoična in nam bo to uspelo," je sklenil.

Sicer pa so v razpravi govorili tudi o e-izobraževanju, ki ga je podrobneje predstavila Eva Klemenčič, strokovnjakinja za izobraževanje, in tudi o ekonomskem vidiku novih tehnologij, ki ga je predstavil Janez Šušteršič. Poudaril je, da je velik potencial tako za razvoj gospodarstva, kot tudi za razvoj novih delovnih mest.