Na predstavitvi programskih prioritet novinarjem so v Zaresu zatrdili, da zavračajo v EU sprejeto politiko krčenja, rezanja in stiskanja, ki jo ocenjujejo kot napačno in "dokazano nedelujočo."

Predsednik stranke Gregor Golobič je poudaril, da bi morala Slovenija znotraj Evropske Unije poiskati zaveznike za podporo podaljšanju roka, v katerem naj bi zmanjšali proračunski primanjkljaj iz leta 2013 na 2018.

Med letoma 2013 in 2018 pa bi po prepričanju Zaresa morali dvigniti gospodarsko aktivnost z naložbami v znanje ljudi, realno gospodarstvo in infrastrukturo.

Kako do denarja za naložbe?
Zares bi do denarja za omenjene naložbe prišel s štirimi ukrepi. Dvignili bi zgornjo mejo DDV do dve odstotni točki, pri čemer bi spodnja ostala ista, da ne bi prizadeli socialno občutljivih slojev.

Prodali bi NLB, vendar šele ko bi dosegli zadovoljivo kupnino in z njo dokapitalizirali SID banko ter jo preoblikovali v razvojno banko, ki bi podpirala vlaganja v infrastrukturo in realno gospodarstvo.

Tretji ukrep, ki ga predlagajo v Zaresu je uzakonitev stanovanjske kreditne sheme za mlade, na podlagi državnih obveznic.

Denar za naložbe pa bi morali po mnenju Zaresa aktivno počrpati iz finančne perspektive EU-ja za leta med 2013 do 2020, kjer bo Sloveniji na voljo 2,5 milijarde evrov.

Nova delovna mesta
Za ustvarjanje novih delovnih mest predlagajo, da se 1 odstotek slovenskega BDP-ja investira v razvoj zelenih tehnologij in projektov, z zeleno davčno reformo pa bi po besedah nekdanje ministrice za gospodarstvo Darje Radić prenesli del davčnega bremena iz obdavčitve dela na obdavčitev onesnaževanja, porabe energije, naravnih virov in surovin, ob enem pa bi te naložbe in ukrepi odprle možnost novih zaposlitev.

Poudarjajo, da je treba spodbujati kooperative, socialna podjetja in solastništva zaposlenih v podjetjih, ker naj bi bila taka podjetja bolj odporna na krize, pa tudi odpuščanj naj bi bilo v takih podjetjih manj.

Socialno ekonomijo bi dvignili z 2. odstotkov BDP-ja na 10 odstotkov, kar naj bi bila evropaska raven. Prav tako pa bi v Zaresu več denarja namenili raziskavam in razvoju za to bi namenili do 3,6 odstotka BDP-ja, od tega bi 1,2 odstotka namenili iz javnih virov. Ob tem pa bi nadaljevali s povezovanjem inovativnih podjetij z znanstvenimi institucijami.

Zmanjašanje neenakosti
Dohodkovno neenakost, ki je po mnenju Zaresa moteč razvojni faktor, bi znižali oz. ustavili povečanje te neenakosti z omejitvijo razlike med najvišjo in najnižjo plačo v podjetjih na 10 proti 1, kar bi po njihovem mnenju zmanjšalo občutek nepravičnosti v podjetjih.

Dohodninsko bi razbremenili srednji razred, ob enem pa bolj obdavčili najbogatejše, to bi uredili z uvedbo novega davčnega razreda. Z zakonom bi prepovedali odlog plačila ali obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje, ter uvedli davek na finančne transakcije, ki pa ga bo možno sprejeti samo v primeru, če ga sprejme celotna EU.