Del koalicije je nastopil že na prvih državnozborskih volitvah, aprila 1990, in sicer kot Stranka demokratične prenove (SDP), pozneje Socialdemokratska prenova, nastala iz nekdanje Zveze komunistov Slovenije (ZKJ). Nastop SDP-je je bil zelo uspešen, saj so kot posamična stranka zbrali največ glasov, in sicer 17,28 odstotka, a so kljub vsemu prešli v opozicijo.
Prelomno leto 1992
Prelomne so bile naslednje državnozborske volitve, konec leta 1992, ko je po uspehu na volitvah, kamor so odšli v okviru koalicije "Združena lista", z združitvijo strank Socialdemokratske prenove Slovenije (SDP), Delavske stranke, Socialdemokratske unije (SDU), dela tedanje Socialistične stranke in dela Demokratične stranke upokojencev (DESUS), nastala Združena lista socialdemokratov (ZLSD). Prvi predsednik stranke je postal Janez Kocijančič.
Izstop iz koalicije zaradi nestrinjanja z delom vlade
ZLDS je na volitvah prejel 13,8 odstotka glasov in skupaj z LDS-om in SKD-jem stopil v koalicijo. Stranka je vodila štiri ministrstva, gospodarsko (Maks Tajnikar), ministrstvo za znanost in tehnologijo (Rado Bohinc), ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (Jožica Puhar, Rina Klinar) in kulturno ministrstvo (Sergij Pelhan). Stranka v vladi ni zdržala do konca mandata in je leta 1996, po lastnih besedah zaradi nestrinjanja z vladnim odnosom do upokojencev in njenimi ukrepi na področju socialne politike, izstopila iz koalicije. Do volitev leta 2000 je delovala v opoziciji.
Prvak stranke postane Pahor
V vmesnem času so člani stranke na kongresu leta 1997 za predsednika ZLDS-a izvolili Boruta Pahorja, ki še danes vodi stranko. Po državnozborskih volitvah leta 2000 je ZLDS skupaj z LDS-om, DeSUS-om in SLS + SKS Slovensko ljudsko stranko podpisala koalicijsko pogodbo in kot druga najmočnejša stranka v koaliciji prevzel tri ministrstva: za delo, družino in socialne zadeve (Vlado Dimovski), kulturo (Andreja Rihter) in notranje zadeve (Rado Bohinc).
Iz ZLSD-a v SD
Po volitvah leta 2004 je kot tretja najmočnejša stranka prešla v opozicijo in se leta 2005 na kongresu stranke preimenovala v socialdemokrate (SD). Leta 2007 se ji je pridružilo nekaj novih članov (prestopi iz LDS-a) in SD je mandat končal kot najmočnejša stranka opozicije s 14 poslanci.
Stranka ima tudi enega poslanca v evropskem parlamentu. To je prvak stranke Borut Pahor. V Evropskem merilu se SD povezuje s Socialistično internacionalo in Stranko evropskih socialnih demokratov (PES).
Edina prava leva stranka?
SD se deklarira za "edino levo socialdemokratsko parlamentarno stranko na Slovenskem", svoje enote pa gradi na "temeljnih vrednotah sodobne evropske levice", kot so solidarnost, enakost in socialna pravičnost. Julija 2006 si je stranka s programom "Slovenija v vrhu sveta" zadala cilj uveljavljanja socialdemokracije kot politične sile, ki bo državo popeljala med najrazvitejše družbe sveta.
V program so med vrednote, ki po programu stranke definirajo njen odnos do človekove enkratnosti in njegovo delovanje v skupnosti, poleg že omenjenih dodali svobodo, strpnost, varnost, pravičnost, partnerstvo, tekmovalnost, sožitje z naravo in mir. V okviru programa so zapisali, da želijo ustvariti močan javni sektor s široko dostopnostjo do šolanja, zdravstvenega varstva in pokojnin, trajnostni razvoj in socialno tržno gospodarstvo. Po njihovem evropski model razvoja tako ne sloni na neoliberalni in neokonzervativni miselnosti, ampak dolgoročnem preživetju družbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje