Volilna opravila se lahko začnejo 30. junija, ko začne tudi veljati odlok o razpisu volitev. Nova sestava državnega zbora mora biti znana najpozneje do 23. oktobra, saj se dan prej izteče mandat poslankam in poslancem zdajšnje sestave državnega zbora.
"Volitve so pomemben instrument demokracije, verjetno najpomembnejši. Njihovo bistvo je izbor najprimernejših," je v izjavi za medije dejal predsednik države. Dodaja, da je obdobje pred volitvami ogledalo politične kulture: "Želim si, da bi razprava potekala argumentirano in da bi se slišali najbolj tehtni argumenti. Naposled, želim si da bi bila volilna udeležba čim boljša."
Redne državnozborske volitve, ki se izvedejo vsaka štiri leta, morajo biti izpeljane največ dva meseca in najpozneje petnajst dni pred iztekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora, ta pa je bil 22. oktobra 2004.
Z določitvijo datuma volitev bo znano tudi, kdaj se bodo uradno začela volilna opravila oziroma kdaj se bo lahko začelo zbiranje podpore kandidatom in kdaj bodo priprave strank na volitve dobile tudi formalne okvire. Vsi volilni postopki morajo biti tudi formalno izvedeni znotraj volilnega rokovnika, ki ga bo po razpisu volitev sprejela državna volilna komisija.
Nekaj rokov, ki jih določa Zakon o volitvah v državni zbor:
- V aktu o razpisu volitev se določi dan razpisa volitev in dan glasovanja.
- Z dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila in možnost izrekanja podpore kandidatom na upravnih enotah.
- Politične stranke lahko najkasneje v desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji.
- Liste kandidatov se predložijo volilni komisiji volilne enote najkasneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja.
-Odločbo o potrditvi oziroma o zavrnitvi liste kandidatov izda volilna komisija volilne enote najpozneje do osemnajstega dne pred dnem glasovanja.
- Javna naročila, potrebna za izvedbo volitev, se pri rednih volitvah lahko začnejo še pred dnem razpisa volitev.
Jeseni bodo slovenske volivke in volivci 88 poslank in poslancev ter predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti volili petič v samostojni Sloveniji.
Leta 2004 volilo več kot 60 odstotkov volivcev
Volitve, ki so dale trenutno sestavo državnega zbora, so bile 3. oktobra 2004. Volilno pravico je imelo 1.634.402 volivcev, izkoristilo pa jo je 991.263 volivcev, kar je predstavljalo 60,65 odstotka volilnega telesa.
Volivci so oddali 991.123 glasovnic, od tega jih je bilo 22.351 neveljavnih. Največ glasov je na preteklih volitvah zbrala Slovenska demokratska stranka (29,08 odstoka), z 22,80 odsotka pa ji je sledila Liberalna demokracija Slovenije. Tretja po številu glasov je bila z 10,17 odstotka glasov Združena lista socialnih demokratov. SDS je tako dobil 29 mandatov, LDS 22 in ZLSD (zdaj SD) deset. V parlament so se uvrstili še NSi (9,09 odstotka glasov in devet mandatov), SLS (6,82 odstotka glasov in sedem mandatov), SNS (6,27 odstotka glasov in šest mandatov) in DeSUS (4,04 odstotka glasov in štirje mandati).
A.K.K./M. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje