Borut Pahor je pred oči slovenske javnosti stopil najprej kot politik, ki veliko da na svojo urejenost, nosi oblačila znanih blagovnih znamk in se navdušeno ukvarja s športom. Danes Pahor o svoji skrbi za vedno urejen videz pravi, da je bil v to nekako prisiljen, saj je kot vodja politične stranke, ki je bila po mnenju ljudi izginjajoča, moral vzpostaviti preobrat v dojemanju ljudi in jih prepričati, da gre za modno in moderno stranko.

Raje je "Barbika" kot "Baraba"
Prav zato je znan tudi po ponarodelem vzdevku Barbika, ki so mu ga nadeli pri tedniku Mladina, za katerega pa pravi, da je raje Barbika kot pa Baraba. Pahor je znan tudi po skrbi za svoje telo, nekajkrat je celo priznal, da gre za pravo obsedenost s športom, saj se ukvarja s triatlonom in opravi tudi po dva treninga na dan. Živi s partnerko in sinom.

Le navidezna mlačnost?
Pahorjeva navidezna nekonfliktnost je bila večkrat glavni očitek njegovi politiki, saj naj bi ga delala mlačnega in kazala na njegovo neodločnost. Svoje zmagovite strategije namreč ne gradi na konfliktnosti in je eden redkih politikov, ki Janševi vladi ne očita le napak, ampak ima zanjo tudi pohvalne besede. Pahor tako v primeru zmage ne izključuje koalicije z nobeno stranko in poudarja, da je stranka že na kongresu leta 2005 sprejela dvae merili, ki sta odločilni za odločitev o morebitnem sodelovanju v vladi ali njeno vodenje.

Med njimi je relativna sorodnost strankarskih programov, ki naj bi omogočala doseganje rezultatov in možnost sestave kompetentne vladne ekipe. Pahorjeva politika se zateka v "prijaznost" in "nekonfliktnost", "saj smo vsi dobri ljudje", kot je že večkrat dejal.

Namesto poti v Ameriko raje postal "Kučanov praktikant"
Rodil se je v Postojni leta 1963, mladost pa preživel na novogoriškem območju. Oče mu je umrl pri devetih letih, tako da ga je sama vzgajala mama, šivilja, ki ga je, kot pravi sam, naučila prijaznosti do drugih. Diplomiral je na takratnemm FSPN-ju iz politologije in bil za diplomo nagrajen s Prešernovo nagrado. Njegov takratni mentor Ernest Petrič mu je odprl vrata za nadaljevanje študija v ZDA, a si je Pahor premislil in raje sprejel povabilo Milana Kučana ter postal "praktikant" v Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije.

Od takrat naprej je ostal v politiki in leta 1990 kot delegat sodeloval na zadnjem kongresu ZK Jugoslavije, ki ga je skupaj z drugimi slovenskimi delegati predčasno zapustil. Postal je delegat v zadnji skupščini SRS-a, leta 1992 pa je začel svoj prvi mandat poslanca v državnem zboru.

Za (g)las ob položaj zunanjega ministra
V naslednjem mandatu je postal podpredsednik DZ-ja in leta 1997 na predlog takratnega mandatarja Janeza Drnovška kandidiral za zunanjega ministra. Za izvolitev mu je zmanjkal en glas. V tretjem mandatu je postal predsednik DZ-ja in na funkciji ostal do konca mandata.

Evropski parlamentarec, ki si želi v Ljubljano
Leta 2004, med volitvami trenutnega sestava DZ-ja, je kandidiral na listi SD-ja za poslanca v evropski parlament in bil, čeprav je bil na listi zadnji, izvoljen za evropskega poslanca. To funkcijo opravlja še zdaj, čeprav je večkrat dejal, da si bolj kot življenja v Bruslju želi Slovenije in delovanja na slovenski politični sceni. Pahor si je želel tudi nastopa na preteklih volitvah za predsednika države, vendar se je »uklonil željam ljudi«, ki so želeli, da stranko na državnozborskih volitvah popelje do zmage.

Pahor ne skriva, da stranka "štarta" na zmago, saj je več mesecev pred volitvami predstavil alternativni program vladanja in bo avgusta predstavil "svojo vlado".