Začetek novega leta je prinesel tudi pogrevanje slovensko-hrvaškega spora. Ljubljana je sprejela uredbo o določitvi ribolovnega območja na morju, ki med drugim obsega celoten Piranski zaliv, in s tem odgovorila na hrvaški pravilnik, s katerim je Zagreb ribolovno območje razširil do sredine Piranskega zaliva. Zagreb je odločitev slovenske vlade o ribolovnem območju označil za nično. SMS-u ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma o ukinitvi Kosove protikorupcijske komisije. V javnosti je odjeknila odločitev vlade, da v Irak pošlje štiri slovenske vojake.

Predsednik države Janez Drnovšek je napovedal pot v sudansko pokrajino Darfur, vendar pa se ji je zaradi razmer na območju nato odpovedal. Odmevna je bila tudi odločitev vlade za razrešitev glavnega tržnega inšpektorja Romana Kladoška in generalne sekretarke vlade Mateje Tamare Fajs zaradi tragedije v lokalu Lipa, ki je terjala tri mlada življenja.

Zdelo se je, kot da gre za izredne razmere v državi, saj so poslanci kar dve izredni seji namenili preoblikovanju Vzajemne. Najprej so sklenili, da mora o vloženi referendumski pobudi SNS-a, ki naj bi zdravstveni zavarovalnici omogočila privatizacijo, odločati ustavno sodišče, nato pa so potrdili še avtentično razlago zakona, da mora Vzajemna pred preoblikovanjem dobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Slednja je prvemu možu Vzajemne Marku Jakliču odvzela dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave.

Ptičja gripa in slovenski kardinal
Veliko odmevov je sprožila odločitev predsednika Drnovškova, da nekdanjemu direktorju novogoriške igralnice Hita Danilu Kovačiču kazen s treh let in osmih mesecev zniža na dve leti. Drnovšek je dejal, da je pri svoji odločitvi upošteval številne pozive prebivalcev z Goriškega, ki menijo, da je Kovačič veliko prispeval k tamkajšnjemu razvoju. Potem ko se ni spomnil pomilostitve obsojenega preprodajalca mamil iz Nove Gorice, se je z zahtevo za pojasnitev svojega pozitivnega mnenja glede tega vprašanja obrnil na pravosodno ministrstvo. To je nato razkrilo, da je predsednik že leta 2005 pomilostil tri preprodajalce mamil.

Volivci so se na posvetovalnem referendumu odločali o ustanovitvi desetih novih občin.
Nekatere banke so sporočile, da bodo morali njihovi komitenti pri dvigu gotovine na bankomatih drugih bank za to plačati 80 SIT.

Odjeknila je novica, da so na območju Maribora odkrili s ptičjo gripo H5 okuženega laboda. V državi so začeli veljati najstrožji ukrepi glede zapore, napajanja in hranjenja perutnine, referenčni laboratorij v Angliji pa je potrdil, da je imel eden izmed poginulih labodov virus H5N1. Ob vsem perju, ki je letelo naokoli zaradi ptičje gripe, je bila manj pozornosti deležna tudi vložena zahteva za registracijo društva Gibanje za pravičnost in razvoj. Kot ustanovitelj gibanja je zahtevo podpisal predsednik države Janez Drnovšek. Poleg slednjega sta nato LDS zapustila še dva vidna člana, in sicer Ivo Vajgl in Bogdan Biščak. Predsednik je presenetil s še eno odpovedjo po e-pošti: zaradi neupoštevanja njegovih navodil se je moral posloviti svetovalec Maksimilijan Lavrinc, sledili pa so mu še trije zaposleni iz predsednikovega kabineta.

Posebno priznanje Sloveniji in njeni Cerkvi je prišlo iz Vatikana v obliki napovedi, da bo Franc Rode prejel kardinalski prstan in tako postal tretji kardinal slovenskega rodu v zgodovini. Predsednik Janez Drnovšek je kritiziral napovedano vojaško parado ob dnevu državnosti. Namesto nje je svetoval več sodelovanja SV-ja v mirovnih operacijah. Slovenska policija je po filmski akciji iskanja prijela Silva Pluta za umor 32-letnice na Jančah. Za rešetke je moral tudi televizijski voditelj Stojan Auer, ki je bil obsojen zaradi milijonske davčne utaje.
Drobničev začetek konca
Na dvodnevnem obisku pri nas se je mudil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je državo v oddaji TV Slovenija postavil za zgled vsemu območju, odgovarjal pa je tudi na bolj in manj prijetna vprašanja poslancev.

Le redkokdaj živci politikom tako popustijo, kot so popustili ministru za delo Janezu Drobniču, ki je ob vprašanju novinarke TV Slovenija, ali ga namerava premier Janez Janša zares odstaviti, grobo odrinil mikrofon. Za dejanje se je pozneje opravičil, okrcal pa ga je tudi sam Janša.

Deset mesecev pred uvedbo skupne evropske valute so začela veljati določila zakona o dvojnem označevanju cen, po katerem morajo biti ob določenih izjemah cene vseh izdelkov in storitev v državi označene tudi v evrih.
Papež Benedikt XVI. je umestil 15 novih kardinalov, med njimi tudi Franca Rodeta.

Pet škofij, eno razvojno partnerstvo
Katoliška cerkev je z veseljem sporočila, da je papež Benedikt XVI. razglasil tri nove škofije v Celju, Novem mestu in Murski Soboti.

Premier Janez Janša in predstavniki parlamentarnih strank razen LDS-a so uskladili besedila sporazuma Partnerstvo za razvoj. Slovenijo so še naprej pretresali telefonski klici z grožnjami o podtaknjenih bombah. Policija je morala izprazniti sodišče v Trbovljah, viško gimnazijo in ljubljanski Kolosej. Slovenska turistična organizacija je predstavila oglase za predstavitev in promocijo Slovenije na CNN-u, ki so se začeli predvajati konec aprila. Za njihovo izdelavo in predvajanje na CNN-u po petkrat na dan v udarnih terminih je STO odštel 189 milijonov tolarjev.

Po obtožbah predsednice Helsinškega monitorja Slovenije Neve Miklavčič Predan, ki je odgovornost za streljanje na člane JLA na mejnem prehodu Holmec pripisala nekdanjemu predsedniku Kučanu, je srbsko tožilstvo začelo preiskovati takratno dogajanje. Oglasil se je tudi premier Janez Janša. V pogovoru s srbskim kolegom Vojislavom Koštunico je dejal, da je obsežna preiskava že pred časom ovrgla vse sume, da naj bi se na Holmcu zgodil vojni zločin.

Domače stranke razen LDS-a so podpisale Partnerstvo za razvoj, v okviru katerega naj bi se dokopale do kar najširšega soglasja glede takrat še aktualnih reform. Zaradi njih so šli na ulice študentje in dijaki ter z množičnim shodom v Ljubljani opozorili na svoje zahteve. Hrvaški policisti so pred televizijskimi kamerami še enkrat pridržali Joška Jorasa, ki se je zapletel v pravni spor z igralnico za svojo hišo na mejnem prehodu Sečovlje. Spektakel se je končal z bolj ali manj prostovoljnim Jorasovim plavanjem v Dragonji.

Domače prizorišče pa so zaznamovale tudi delitve ob dnevu upora proti okupatorju. Državna prireditev je z za mnoge spornim govornikom, predsednikom DZ-ja Francetom Cukjatijem, potekala na Nanosu. Borci so pripravili še eno proslavo v Tivoliju, kjer so obsodili poskuse spreminjanja zgodovine. Začelo se je premikati tudi v primeru Mitje Ribičiča, saj je tožilstvo zoper njega vložilo zahtevo za preiskavo zaradi hudodelstva nad civilnim prebivalstvom.
Drnovškovo gibanje in začetek umika države iz gospodarstva
1.maja, na praznik dela, sta minili dve leti, odkar se je Slovenija še z devetimi državami priključila EU-ju. Premier Janša je menil, da se je Slovenija v tem času dobro zasidrala v EU-ju in da velja za favoritinjo med novimi članicami. Precej je odmevala odločitev Janeza Šušteršiča, direktorja Umarja, da iz osebnih razlogov ne sprejme ponudbe premierja Janeza Janše, naj se zavihti na položaj ministra za razvoj, s katerega je pred tem kot prvi minister v Janševi vladi odstopil Jože P. Damijan.

Islamska skupnost v Sloveniji pa je dobila novega prvega moža - muftija Nedžada Grabusa. Francoske kmete so močno razjezili naseljeni slovenski medvedi, saj so se bali za svojo varnost in varnost živine. Francija je zatem Slovenijo zaprosila za odlog selitve preostalih kosmatincev.

Vlada se je lotila enega največjih projektov v svojem mandatu, ko je napovedala začetek prodaje podjetij v državni lasti. Prva na spisku za prodajo sta bili mariborska banka NKBM in Telekom, kjer namerava država obdržati 25 odstotkov in eno delnico. Politično prizorišče je razburkala novica, da belgijska bančna in zavarovalna hiša KBC noče biti več strateška lastnica NLB-ja, ampak ostaja le še finančna vlagateljica. EU je Sloveniji kot edini izmed novink prižgal zeleno luč za uvedbo evra 1. januarja 2007.

Na domačem prizorišču so se nadaljevali zapleti z operacijskimi mizami. Revizijska komisija nakupa pri Sanolaborju zaradi nepravilne ponudbe ni dovolila. Ministra za zdravje Andreja Bručana in velik del slovenske javnosti je nato presenetila ponudba podjetja Medicoengineering, enega izmed štirih ponudnikov za dobavo 18 operacijskih miz na propadlem razpisu, ki je želelo nujno potrebne pripomočke v vrednosti okoli 500 milijonov tolarjev donirati.

Študentska organizacija Slovenije je po propadu pogajanj z vlado organizirala drugi protest proti načrtovanim spremembam v visokem šolstvu in gleda statusa študentov. Verjetno tudi zaradi neprijaznega vremena pa je bil obisk bolj klavrn. Vlada se je dokončno odpovedala paradi na dan državnosti, v višjo prestavo pa je prestavila pri aktivnosti proti gradnji spornih terminalov v Tržaškem zalivu. Slovenija je dobila dolgo napovedovani medijski zakon, ki si je prislužil mnoge pohvale njegovih zagovornikov in še hujše kritike nasprotnikov.

Predsednik Drnovšek si ni privoščil počitka. Izšla je njegova knjiga, na Turjaku pa je bilo prvo srečanje članov Gibanja za pravičnost in razvoj.

Oklepniki in (ne)zavest predsednika republike na dan državnosti
Ministrstvo za zdravje se je v začetku junija odločilo, da ne bo podpisalo pogodbe za operacijske mize s podjetjem Medicoengineering. Na vnovičnem razpisu so se konec junija pojavili sami stari obrazi.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je ob morebitni potrditvi zakona o žrtvah vojnega nasilja brez soglasja DeSUS-a napovedal odhod iz vladne koalicije. Vendarle pa so zadevo uskladili. V senci nogometnega dogajanja (SP v Nemčiji) se je slovenskim maturantom zgodila nezavidljiva afera v šolstvu, ko so tik pred izpiti v javnost zašle ukradene maturitetne pole iz nemščine in psihologije. Vrečki s polami, ki sta bili odprti, sta bili sodeč po žigu iz idrijske gimnazije.

Nekdanji visoki funkcionar Ozne Mitja Ribičič, ki ga je tožilstvo bremenilo kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, je prvič stopil pred sodišče in prebral pisno izjavo, v kateri je zanikal, da naj bi odločilno sodeloval pri poboju 217 ljudi.

Novo mesto je bilo po 510 letih slovesno povišano v škofijo s šestimi dekanijami in 74 župnijami. Na položaj prvega novomeškega škofa so v kapiteljski cerkvi v Novem mestu umestili Andreja Glavana. 21. maja je bila v Celju že razglašena celjska škofija, ki jo vodi dosedanji mariborski pomožni škof Anton Stres, v Murski Soboti pa so škofijo razglasili 25. junija. Vodi jo škof Marjan Turnšek.

Izbor 135 oklepnikov patria je povzročil hudo kri med Korošci, saj je minister Karel Erjavec Sistemski tehniki z Raven na Koroškem, ki je ponudila oklepnik krpan, očital slabo ponudbo. Slovence so zopet razvnemali dogodki iz 2. svetovne vojne, kar dokazuje tudi oster odziv na govor upokojenega nadškofa Franca Perka na grobišču domobrancev v Kočevskem rogu.

Premier Janez Janša je na osrednji slovesnosti ob 15. obletnici slovenske državnosti na Trgu republike v Ljubljani poudaril dosežke države in nujo po samozavesti, ki nas bo vodila med najbolj razvite narode. Zavzel se je tudi za preseganje delitev med Slovenci. Med slovesnostjo je predsednik republike Janez Drnovšek zaradi posta za kratek čas izgubil zavest. Poslanci so mlade razburili z vnovičnim uvajanjem hore legalis, ki želi preprečevati pijančevanja mladih do 16 let. S spremembami členov ustave je DZ tlakoval tudi pot ustanavljanju pokrajin.

Druga polovica leta 2006 nam je postregla z razburljivimi izidi lokalnih volitev, razrešitvijo prvega ministra v tej vladi in novo varuhinjo človekovih pravic.

Predsednik Drnovšek je v intervjuju za TV Slovenija pojasnil, da ne namerava še enkrat kandidirati za predsednika, začeli pa so se krhati tudi njegovi odnosi s premierjem Janšo. Janša je bil začuden, ker ga Drnovšek ni obvestil o sklepih sestanka z hrvaškim kolegom Stipetom Mesićem v Raščici, Drnovšek pa je pojasnjeval, da ni bilo kaj poročati, saj s hrvaškim predsednikom nista ničesar dorekla.

Janez Drnovšek je poleti na obisk v Slovenijo povabil tudi princa Aleksandra II. Karadjordjevića, kar ni bilo prav premierju, saj naj ta obisk ne bi bil usklajen z zunanjim ministrstvom, Drnovšek pa je vladi odvrnil, da si institucije predsednika ne bo podredila, dokler bo on predsednik.

Spor med obema institucijama je vrhunec dosegel septembra, ko je Drnovšek odpovedal obisk v Španiji, češ da mu vlada ni odobrila dodatnih proračunskih sredstev, ki bi uradu omogočila izpolnitev načrtovanih obveznosti. Ob tem je Janša opozoril na nekatere nenavadne poti predsednika Drnovška. Spor sta predsedika države in vlade zgladila oktobra, ko je vlada uradu predsednika dodelila dodatnih 60 milijonov SIT.

Zelena luč za evro
Slovenija poleti ni bila le v znamenju sporov. V začetku julija so finančni ministri Evropske unije v Bruslju prižgali zeleno luč za uvedbo evra v Sloveniji 1. januarja 2007, menjalno razmerje pa ohranili na 239,640 SIT za en evro.

Avgusta je precej prahu dvignil upokojeni zdravnik Tine Velikonja, ki je v časopisu Zaveza podrobno opisal bolezen Janeza Drnovška in Lojzeta Peterleta in obema napovedal skorajšnjo smrt. Po pregledu njunih zdravstvenih kartotek je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar sporočila, da objavljeni zdravstveni podatki o Drnovšku in Peterletu niso izvirali iz pregledanih zbirk podatkov.

Tomo Križnar skoraj en mesec v zaporu v Sudanu
Javnost doma in po svetu je sredi avgusta razburila vest o obsodbi Toma Križnarja v Sudanu. Posebnega odposlanca predsednika republike je sudansko sodišče obsodilo na dve leti zapora zaradi vohunjenja in nezakonitega vstopa.

Za njegovo izpustitev so si v Kartumu prizadevali slovenski konzul Andrej Dernovšček in pooblaščenec predsednika Drnovška Hamdija Blekič. Na obisk v Sudanu se je pripravljal tudi predsednik države Janez Drnovšek. V začetku septembra se je na podlagi pomilostitve sudanskega predsednika Omarja Al Baširja Tomo Križnar vrnil v domovino.

Spori na slovensko-hrvaški meji
Septembra je postalo vroče na slovensko-hrvaški meji. Za napetost so poskrbeli hrvaški delavci vodnogospodarskega podjetja, ki so na slovenskem bregu Mure, kjer meja še ni določena, zemljišča pa sodijo v hrvaško katastrsko območje, začeli z urejanjem poplavnih nasipov.

Napetost sta sicer skušala zgladiti slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader, ki sta se zavzela za skupno urejanje obrežij Mure, a so za nove napetosti poskrbeli hrvaški policisti, ki so s tega območja pregnali slovenske delavce. Obe državi sta tja poslali policiste, pozneje pa sta dosegli dogovor o ustanovitvi slovensko-hrvaškega konzorcija, ki bo skupaj obnavljal nasipe na obrežju Mure.

Vlada predstavila davčni sveženj
Vlada je predstavila načrt sprememb na področju davkov, ki v veljavo stopijo 1. januarja 2007. Med sedmimi zakoni davčnega svežnja je največ prahu dvignil zakon o dohodnini, ki predvideva tri dohodninske razrede, po besedah ministra za finance Andreja Bajuka pa naj bi zmanjševal odbavčitev dohodkov posameznikov.

Jeseni je bilo v ospredju vsekakor neformalno srečanje zunanjih ministrov Nata v Portorožu, na katerem so ministri odločili, da bo Nato razširil misijo v Afganistanu tudi na vzhod države, na srečanju pa so potekale tudi intenzivne priprave na vrh zavezništva v Rigi.

Stanovanja odnesla Pavla Ruparja
Še pred lokalnimi volitvami je afera s stanovanji odnesla poslanca SDS-a in župana Tržiča Pavla Ruparja. Po zapletu s podnajemnico, v katerem se je izkazalo, da poslanec protikorupcijski komisiji in posredoval podatkov o lastništvu dveh stanovanj, je Rupar odstopil s položaja poslanca, da ne bo več župan Tržiča, pa so odločili volivci v drugem krogu županskih volitev.

Lokalne volitve polne presenečenj
Lokalne volitve so sicer prinesle nemalo presenečenj. V Ljubljani je gladko, že v prvem krogu, zmagal Zoran Janković, za razburjenje pa je poskrbel tudi predsednik Drnovšek, ki je omahoval, ali naj se volitev sploh udeleži, na koncu pa je vendarle izkoristil državljansko pravico.

Tudi izidi drugega kroga niso bili pričakovani. V Mariboru je zmagovalca prvega kroga, Gregorja Pivca, premagal Franc Kangler, v Izoli pa je bilo razlike med kandidatoma le za dva glasova v prid Bredi Pečan. Ker je volilni štab Tomislava Klokočovnika na volitvah v drugem krogu opazil več nepravilnosti, je zahteval razveljavitev sklepa občinske volilne komisije, da na volitvah ni bilo večjih nepravilnosti, občinski svet pa je njegovi pritožbi ugodil. Breda Pečan je po odločitvi občinskega sveta napovedala pritožbo na upravno sodišče.

Resolucija 2007-2023
Vlada je sredi oktobra sprejela predlog resolucije o nacionalnih razvojnih projektih od leta 2007 do leta 2023, ki med drugim predvideva nacionalno širokopasovno mrežo, slovenski jadranski otok pri Izoli, zabaviščni park Megalaxia pri Ptuju, nordijski center Planica, NUK Jožeta Plečnika, središče tehničnih univerz Politehnika Ljubljana, novi Univerzitetni klinični center Ljubljana, UKC Maribor, gradnjo bloka 2 Nuklearne elektrarne Krško in modernizacijo železniškega omrežja.

Zgodil se je Ambrus
Po izgredih moškega, ki je živel skupaj s Strojanovimi pri Ambrusu in je hudo pretepel enega izmed krajanov Ambrusa, so Ambrušani Romom zagrozili z linčem. Razmere so se zaostrile in posredovati so morali policijski specialci. Da bi pomiril strasti, je minister za notranje zadeve Dragutin Mate predlagal začasno rešitev in družino Strojan so preselili v Postojno. Zaradi preselitve je protestiral tudi varuh človekovih pravic. Medtem je država iskala nadomestno lokacijo za družino Strojan, saj njihovo naselje za legalizacijo ni primerno, ker leži na vodovarstvenem območju. Lokacija za zdaj še ni znana, saj državljani organizirajo proteste in vaške straže vsakič, ko dobijo namig, da bi se v njihov kraj lahko preselili Strojanovi.

Romska družina je počasi izgubljala potrpljenje in se že večkrat skušala preseliti nazaj v bližino Ambrusa, kar so krajani vsakič skušali preprečiti. V enem takšnih protestov, v katerem je posredovala tudi specialna enota policije, so bili poškodovani trije ljudje, dogodki, povezani s to nočjo, pa so s položaja direktorja PU Ljubljana odnesli Branka Slaka. Romska problematika je odziv sprožila tudi v Evropi, v Slovenijo je namreč prišel evropski komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Thomas Hammarberg. Svoj začasni dom so Strojanovim ponudili v Rojah v bližni Ljubljane, kjer pa naj bi po prvotnem načrtu ostali do aprila.

Peterle za predsednika
Novembra je s svojo zgodnjo napovedjo, da namerava kandidirati za predsednika republike presenetil evropski poslanec Lojze Peterle. Kot mogoča protikandidata pa se je začelo omenjati nekdanjega rektorja Univerze v Ljubljani Jožeta Mencingerja in predsednika SD-ja Boruta Pahorja.

Strategija odnesla Drobniča
Javnost je dodobra razburkala strategija za dvig rodnosti, ki jo je predstavil takratni minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Neusklajena strategija in neuspešna pogajanja s sindikati sta bila glavna razloga, da je premier Janša Drobniču predlagal odstop. Minister je odstop zavrnil, zato so o Drobničevi razrešitvi odločali poslanci v državnem zboru.

V mandatu te vlade so bile jeseni vložene tri interpelacije. LDS-ovi interpelaciji zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija in zoper ministra za zdravje Andreja Bručana nista dobili dovolj podpore v DZ-ju, SNS-ovo interpelacijo zoper ministra Drobniča pa je s svojim predlogom za razrešitev prehitel premier Janša.

Evro pred vrati
Decembra smo začeli z odštevanjem do evra. Banke so pripravljene, bančni avtomati so opravili preiskus; čeprav da se je vlada zavzemala zato, da zaradi uvedbe evra ne bi bilo podražitev, pa se te kar vrstijo. Svojo črno listo je sestavila Zveza potrošnikov Slovenije, ki cene spremlja s programom Pricewatch.

Februarja 2007 je pretekl mandat varuha človekovih pravic Matjažu Hanžku. Ta se v izbor ni vnovič vključil, državni zbor pa je na predlog predsednika države ob koncu leta za novo varuhinjo potrdil Zdenko Čebašek Travnik.