Miro Kline s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je za MMC dejal, da so se v oddaji preveč ukvarjali s preteklostjo in premalo s prihodnostjo, tako da se ni dalo videti, kaj mislijo predsedniki strank storiti za prihodnost Slovenije. Podobnega mnenja je tudi Matej Makarovič, profesor na Fakulteti za informacijske študije, ki je za MMC povedal, da je soočanje omogočalo, da so se politiki namesto s konkretnimi odgovori "izvlekli" s splošnimi izjavami.
Vsi predstavniki strank so govorili približno enako, tako da se ljudje težko orientirajo, kdo je usmerjen bolj levo in kdo bolj desno, je prepričan Kline. Problem pri teh soočenjih sam vidi predvsem v tem, da v tako imenovanih replikah vsi poskušajo povedati tisto, kar so si že pred oddajo pripravili, premalo je neposrednega repliciranja na povedano, premalo je konkretnih odgovorov o temah debate.
Razočarala je Kresalova
Soočenje je bilo po Makarovičem mnenju razmeroma uravnoteženo, na trenutke celo morda dolgočasno, saj ni bilo izrazite konfrontacije med politiki, večkrat smo poslušali monologe. Prav zato se mu zdi težko izpostaviti, kdo je najbolj prepričal in kdo najmanj. Milan Zver (SDS) se mu je zdel dobra zamenjava za Janeza Janšo, Borut Pahor (SD) se je pozdravil od prejšnjega soočenja in je zdaj deloval normalno, Andrej Bajuk (NSi) je bil jasnejši in bolj artikuliran, Bojanu Šrotu (SLS) se je uspelo izogniti odgovorom glede svojega brata, Zmago Jeliničič (SNS) je bil učinkovit, a precej manj agresiven, kot po navadi pa je vlogo najagresivnejšega govorca prevzel Sašo Peče (Lipa), je opisal Makarovič. Najmanj prepričljiva je bila po njegovih besedah Katarina Kresal (LDS), ki se prepogosto zmede.
Tudi po Klinetovem mnenju je bila največje razočaranje Katarina Kresal, ki je po njegovih besedah povsem odpovedala. Kot najbolj prepričljiv pa je poudaril nastop Gregorja Golobiča (Zares), ki je svoje misli predstavil zelo jasno in logično.
Kviz pokazal šibko znanje politikov
Analitika se strinjata tudi o tem, da je bil kviz, v katerem so politiki morali odgovarjati na vprašanja o slovenski državnosti, dober test. Po mnenju Klineta je pomenil sprostitev, videlo pa se je tudi, kako so politiki nebogljeni v tem, kar bi morali najbolj poznati, saj so skoraj vse dobili "vsaj na pol, če ne na tri četrt bosi nogi." Kviz se je zdel zanimiv tudi Makaroviču, pričakoval pa je več natančnega znanja od politikov, predvsem Katarina Kresal je pokazala, da ne pozna niti temeljnih zgodovinskih dejstev.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Makarovič meni, da bo morala opozicija nastopiti z jasnejšimi stališči, če se želi razlikovati od vladajočih strank. Do zdaj je manjkala predvsem jasnejša in bolj konkretna vizija prihodnosti in prihodnjih ukrepov, preveč je bilo različnih interpretacij, kaj je bilo že narejenega, je dodal. Kline pa počasi obupuje nad soočenji, saj se v njih ponavlja že slišano, in če se ne bo zgodil kak incident, bo tako verjetno tudi v prihodnje.
Soočenje najbolj gledana oddaja v ponedeljek
Sicer pa si je po podatkih AGB Nielsen Media Research prvo predvolilno soočenje ogledalo povprečno kar 15,7 odstotka ali 285.700 gledalcev, starih nad 10 let, oz. skoraj polovica (48-odstotni delež) vseh gledalcev televizije v času oddaje. Soočenje predsednikov strank je bilo tako v ponedeljek, 1. septembra, daleč najbolje gledana oddaja na vseh televizijah.
Ana Svenšek
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje