Izvoljeni so vsaka štiri leta na neposrednih in tajnih volitvah v osmih volilnih enotah. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva, uživajo poslansko nedotakljivost in imajo štiriletni mandat.

Državni zbor opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Sprejema ustavo oz. njene spremembe, zakone, državni proračun, ratificira mednarodne pogodbe in razpisuje referendume. Poslanci tudi volijo, imenujejo in razrešujejo predsednika vlade in ministre, predsednika ter podpredsednike državnega zbora, sodnike ustavnega sodišča in druge sodnike, guvernerja centralne banke, člane Računskega sodišča in varuha človekovih pravic.

Igor Lukšič je v svoji knjigi Politični sistemi Republike Slovenije zapisal, da "primerjava z drugimi parlamenti pokaže, da ima slovenski državni zbor mnogo več volilnih funkcij kot drugi parlamenti, kar je gotovo tudi dediščina prejšnjega skupščinskega sistema."

Državni zbor vodi predsednik ob pomoči največ treh podpredsednikov in kolegija. Poslanci razpravljajo in odločajo na rednih in izrednih sejah, ki praviloma potekajo zadnji teden v mesecu od ponedeljka do petka.

Pomembna institucija so poslanska vprašanja in pobude, prek katerih zlasti poslanci opozicije lahko sooblikujejo politiko vladne večine. Državni zbor deluje tudi prek poslanskih skupin, v katere se združujejo poslanci iste stranke ali neodvisni poslanci. Poslanec je lahko član le ene poslanske skupine, ta pa lahko deluje, če ima najmanj tri člane.