Takrat še kot Liberalno demokratska stranka, ki pa se je nato 12. marca 1994 z Demokratsko stranko Slovenije (DSS), Socialistično stranko Slovenije (SSS) in Zelenimi - Ekološko socialno stranko (ZESS) - združila v Liberalno demokracijo Slovenije.

Na državnozborskih volitvah leta 1992 je stranka prejela 35 odstotkov glasov, na državnozborskih volitvah leta 1996 27 odstotkov glasov, na državnozborskih leta 2000 36 odstotkov glasov in na državnozborskih volitvah leta 2004 22,3 odstotka glasov.

Do zdaj štirje predsedniki
LDS je imel do zdaj štiri predsednike. Najbolj znamenit je bil seveda preminuli Janez Drnovšek, ki je vodil državo dva mandata in pol, stranko pa 8 let. Svoj mandat je začel leta 1994 in prenehal z vodenjem leta 2002, ko je postal tudi predsednik države.

Na čelu stranke in vlade ga je takrat nadomestil Anton Rop, ki je ostal na tem položaju do sredine oktobra 2005, ko je stranka še zabeležila izgubo na parlamentarnih volitvah in postopoma drsela v krizo. Zanimivo je dejstvo, da je na povolilnem kongresu Rop dobil dovolj podpore za vnovično izvolitev na predsedniško mesto, a a zgolj za slabo leto.

Najbolj nemirno za časa Kacina
Obdobje največjega razkola v LDS-u je nastopilo med mandatom Jelka Kacina, tudi evropskega poslanca. Takrat so LDS zapustili številni poslanci in člani ter prebežali k SD-ju ali pa k Zaresu. Stranko je Kacin vodil od oktobra 2005 do konca junija 2007, nato pa odstopil.

Zatem sledi novo obdobje LDS-a, ki išče svojo pozicijo v zaostrenem boju na levem bloku, predvsem z Zaresom, vsekaokor pa tudi z SD-jem. Za Jelkom Kacinom je vodilno pozicijo prevzela Katarina Kresal, ki je tako prva ženska predstavnica na čelu katere koli parlamentarne stranke. Okoli nje se plete politična skrivnostnost, saj je v tej sferi neznana, mnogi govorijo, da z njenim prihodom v politiko vstopa močan gospodarski lobi. Vendar te govorice javno nikoli niso bile potrjene.

Pred stranko mnogi izzivi
LDS ima pred seboj mnogo izzivov. Najprej poenotenje stranke navznoter, saj so evidentne še razlike med starim delom stranke in novoprihajajočimi, nato okrepitev lokalne mreže, ki bi stranki prinesla v naslednjih mandatih boljšo izhodišče. Njeni neposredeni tekmeci, sodeč po volilni podpori, so Zares, SNS pa tudi NSi in SLS, čeprav slednjima kaže malce slabše.

Med vladavino LDS-a je Slovenija stopila v Nato in Evropsko unijo, ki sta bila od osamosvojitve naprej največja zunanjepolitična cilja Slovenije. Stranko dopolnjujejo še podmladek MLD - Mlada liberalna demokracija, seniorska organizacija Sivi Panterji, izdajajo pa tudi revijo »4000«.