na kocko postavlja prometno varnost, za kar ni opravičila, opozarjajo na AMZS-ju.

Temperature so se, kot je to pozimi normalno, spustile, nekatere dele države pa je v preteklih dneh pobelil tudi sneg. Predvsem na Dolenjskem in Belokranjskem so se vozniki pritoževali nad slabo prevoznostjo oz. poledenelostjo cest, ki pa so deloma tudi posledica sprememb pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest. Ta je začel veljati že sredi junija lani, a ker se je večina sprememb dotikala (precej dražjega) zimskega vzdrževanja, so oz. bodo vozniki spremembe občutili šele z zimskimi voznimi razmerami.

30. člen pravilnika, ki govori o zagotavljanju prevoznosti cest, namreč določa, da je prevoznost zagotovljena, "če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil". Prebivalce višje ležečih krajev pa je zmotila predvsem poved, ki sledi: "Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig."

"Ni opravičila za zniževanje standardov"
Jure Kostanjšek, ki je na AMZS-ju vodja področja varna mobilnost, je nad zniževanjem standardov prometne varnosti ogorčen. "Ni opravičila za takšno zniževanje standardov," je dejal in opozoril, da so slovenske ceste že tako v slabem stanju, slaba je tudi vozniška kultura, zdaj pa se znižujejo še osnovne zahteve glede prevoznosti cest. Najbolj pa ga preseneča to, je še dejal, da vsak voznik oz. lastnik avtomobila že tako in tako namenja precej denarja za vzdrževanje cest (pri registraciji vozila itd.), zato ne razume, zakaj bi rado ministrstvo zdaj varčevalo pri denarju, ki je v osnovi namenjen ravno temu.

MZI: Brez verig tako in tako ne gre
Na ministrstvu za infrastrukturo na očitke odgovarjajo, da zagotavljanje prevoznosti na cestah z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov ne pomeni znižanja ravni vzdrževanja: "Gre le za uskladitev pravilnika z dejanskim stanjem." Kot pojasnjujejo, pravilnik določa, da se cesta šteje za prevozno, če je promet mogoč z uporabo zimske opreme vozil, "dejstvo pa je, da na cestah z velikim vzdolžnim nagibom, ob močnejšem sneženju ali poledici ni možno zagotavljati prevoznosti samo z uporabo zimskih pnevmatik in je nujno potrebna uporaba snežnih verig". "Zlasti na gorskih prelazih (Vršič, Predel, Jezerski vrh) je obvezna uporaba verig ob sneženju prej pravilo kot izjema."

Stroški za čiščenje hribovskih in gorskih cest bi bili preveliki
"Zagotavljanje prevoznosti hribovskih in gorskih cest z velikim vzdolžnim nagibom, v vseh razmerah brez uporabe snežnih verig, bi pomenilo veliko povečanje stroškov zimske službe, kar glede na praviloma majhno gostoto prometa na teh cestah ni upravičeno in v luči pomanjkanja finančnih sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje cest, težko opravičljivo," spremembe še pojasnjujejo na ministrstvu, kjer so, kot so nam pojasnili, pri spremembi pravilnika "sledili potrebam uporabnikov in zagotavljanju njihove varnosti v cestnem prometu".

Kostanjšek (AMZS) je ob tem opozoril, da tudi tisti minimalni ekonomski prihranek ne bo vreden slabše pretočnosti, stanja in varnosti na cestah.

Na Darsu ni bistvenih sprememb
Predstavnik Družbe za avtoceste (Dars) za odnose z javnostmi Marjan Kolar pa nam je pojasnil, da Dars ne ravna nič drugače zdaj v primerjavi z obdobjem pred začetkom veljave spremenjenega pravilnika, saj jih nove določbe ne zadevajo: "Na slovenskih avtocestah nimamo klanca z več kot 10-odstotnim naklonom. /.../ Pravilnik, kar se tiče zimskega vzdrževanja avtocest, v ničemer ne vpliva na naše delo v primerjavi z minulimi leti."

Edina sprememba, ki se neposredno tiče avtocest, je določilo o pregledniški službi ("To so tovornjaki, ki se počasi vozijo po odstavnem pasu in pregledujejo avtocesto in okolico", pravi Kolar), glede katere novi pravilnik določa, da mora avtoceste in hitre ceste pregledniška služba pregledati najmanj enkrat na dan, "medtem ko je pred tem pisalo najmanj trikrat dnevno". Glede na pravilnik pregledniška služba od poletja opravlja preglede cest najmanj enkrat dnevno na avtocestah in hitrih cestah, dvakrat tedensko na glavnih cestah, enkrat tedensko na regionalnih cestah z manj kot 4.000 vozili, pa tudi lokalnih cestah, mestnih ali krajevnih cestah ter na kolesarskih poteh.

Dars: Plužijo že, ko zapade tri, štiri cm snega
Tudi glede pluženja in posipanja na Darsu ni nobenih sprememb, čeprav bi jim pravilnik zdaj omogočal manj "vestno" delo. "Pravila določajo celo, da moramo začeti plužiti, ko zapade več kot deset centimetrov snega, a nikoli ne čakamo tako dolgo," pojasnjuje Kolar in dodaja: "Mi gremo takoj, ko zapade tri, štiri centimetre snega, že plužit. Če ga zapade samo en centimeter, ga pa ne moreš splužiti."

Po pravilniku naj bi se sicer najprej vedno lotili posipavanja. "Vsako leto posipamo okoli 100 dni na leto. Seveda ne vsak dan na celotnem omrežju. Prednost imajo odseki, ki so nad vodo - mostovi, viadukti -, kjer pogosteje zmrzuje," še pojasnjuje Kolar, ob tem pa priznava tudi, da so razmere verjetno precej drugačne na regionalnih cestah ali na občinski ravni, saj so na Darsu "odgovorni" za precej manj kilometrov cest.

Včasih so tudi pričakovanja voznikov nerealna
Voznike je sicer zmotilo tudi, da v pravilniku piše, da upravljavcu ni "nujno treba zagotavljati v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih snežnih zametih in snežnih plazovih". Kolar z Darsa je ob tem opozoril, da so pričakovanja voznikov dostikrat povsem nerealna - pričakujejo namreč, da bo cesta kljub močnemu sneženju v vsakem trenutku čisto kopna.

"V vsakem primeru moramo biti tudi vozniki previdni. Ne moremo se vedno zanašati na sol ali plug," poudarja in dodaja, da je vožnjo treba prilagoditi trenutnim razmeram, pri čemer pa priznava, da ljudje pogosto pozabijo, kako je, če sneži - sploh če že nekaj časa (večjih količin) snega ni bilo.