Eden najpogostejših fetišev je seksi spodnje perilo. Foto: EPA
Eden najpogostejših fetišev je seksi spodnje perilo. Foto: EPA
Avstralska policistka kaže zaplenjene čopke las
Fetiši so nadvse različni. Policija v avstralskem Melbourneu je konec julija aretirala nekega moškega in med hišno preiskavo našla 11 čopov las, ki jih je svojim žrtvam rezal na železniških postajah in vlakih. Ta fetiš naj bi ga spremljal že od malih nog. Obsodili so ga na pogojno kazen, oglobili za 300 dolarjev in mu predpisali pshiatrično zdravljenje. Foto: EPA

Spolni fetišizem je spolna privlačnost ali pa zgolj fantazije, ki vključujejo nežive objekte.

Fetišizem se uvršča v skupino parafilij, ki vsebuje široko skupino spolnih potreb ali fantazij. Med te uvrščamo še ekshibicionizem, voajerizem, sadizem in mazohizem.

Kako je fetišizem sploh zašel v znanost? O tem je prvi poročal že francoski znanstvenik Alfred Binet (1887), natančno pa ga je opisal oče psihoanalize Sigmund Freud. Po njegovi teoriji je fetišizem značilen le za moške.

Dečki prej kot deklice
Deček se v svojem razvoju slej ko prej sooči z dejstvom, da se od deklic anatomsko razlikuje po tem, da deklice nimajo penisa. Ko to razliko opazi, jo potlači v podzavest.

Če se to zgodi zgodaj v razvoju (pri 2 ali 3 letih), to ne vpliva pretirano na otrokov razvoj. Če pa se to zgodi pozno (pri 6 letih ali pozneje), kar se lahko dogaja v družinah s preveč konservativno vzgojo, pa lahko pride do fetišizma.

Neživi objekti tako izvirajo v želji prikriti ženski spolni organ. Med te objekte lahko spada širok spekter predmetov - žensko perilo, podvezice, škornji, rute … Seveda pa je razlika med bolezenskim stanjem in zgolj željo popestriti spolno življenje.

A. P.