V petek so ustvarjalci pornografskega filma Hiša nasprot sonca pripravili novinarsko konferenco, na rdeči zofi pa je skoraj vso uro tiho in mirno sedela igralka Tarra White. 22-letna Čehinja pa ni potrebovala dolgo časa, da je najprej slekla bel pulover, nato pa pokazala še črn modrček pod črno majico. Na veliko presenečenje novinarjev pa se ni ustavila niti tam, med nameščanjem v seksi položaje je pred fotoobjektivi pokazala še svoje bujno oprsje.

Na koncu si je vzela čas še za intervjuje, v katerih je razbila marsikateri stereotip o pornoigralkah. Simpatična mladenka je iskreno odgovarjala na vsa naša vprašanja, pogovor z njo pa je prinesel vpogled v pestro življenje deklet z malih zaslonov, ki jih najbolje poznamo slečene.

Kako je bilo prvič nastopiti pred kamero v taki vlogi?
Tega ne bom nikoli pozabila, težko opišem, kaj vse ti takrat roji po glavi. Gre za nekaj, kar si prej počel v zasebnosti, zdaj pa moraš nenadoma javno. Si živčen in sramežljiv, pa tudi radoveden.

Ko ste prvič zagledali svoj prizor, posnet in zmontiran, kaj ste pomislili?
Da sem grozna! Takrat sem bila stara komaj osemnajst let in simbol seksiženske so takrat zame prestavljale visoke ter prsate ameriške plavolaske. Jaz pa sem bila majhna in drobna, brez 'joškic', s kratkimi štrlečimi lasmi, ki so bili, sploh ne vem natančno, kakšne barve, rjavi z vijoličnimi prameni?! Zato sem bila prepričana, da ob ogledu te scene nihče ne bo "drk**" name (smeh)! No, pa vendarle so (smeh)!

Katerih scen ne boste nikoli pozabili - tako v dobrem kot tudi v slabem smislu?
Kar nekaj jih je. Snemanje scene za moj prvi večji filmski projekt, ko smo jo na nekem gradu snemali kar 12 ur, bilo pa je grozljivo mrzlo. Nikoli ne bom pozabila tudi scene, kjer sem morala priklenjena na verigo viseti z glavo navzdol, bilo je izjemno težko, vendar pa je bil rezultat neverjeten. Bil pa je tudi prizor, po katerem sem si prisegla, da nikoli v življenju ne bom posnela nobenega pornofilma več. Med snemanjem sem si namreč izpahnila ramo, zato sem se bridko zjokala, da hočem domov. Ko se zdaj spomnim tega, se spominjam bolj z nasmehom kot z grenkobo.

Kako se lahko v takih primerih, ko vas zaradi neudobne podlage ali položaja med snemanjem vročega prizora močno boli, pripravite do tega, da v kamero vseeno gledate sproščeni in nasmejani?
Vaja, veliko vaje! Takrat moraš pač pozabiti na svoj ego in se osredotočiti samo na končni rezultat. Preprosto ne smeš razmišljati o ničemer, spraviti se moraš v stanje nekakšne meditacije. Je pa tudi res, da imam precej višji prag bolečine kot druga dekleta. One rečejo "au" že, ko jih čisto malo stisneš, mene pa moraš precej močno zgrabiti, da začutim bolečino.

Kaj pa notranja bolečina, ko soigralec premočno in pregloboko prodre vate?
Ja, popolnoma enako je, na bolečino nikakor ne smeš misliti. Če začneš razmišljati o tem, da te boli, se znajdeš v nekakšnem krču in se začneš s telesom (ne)zavedno umikati od stika s partnerjem, namesto da bi se mu približeval. Ko te začne boleti, moraš samega sebe prepričati, da je ta bolečina pravzaprav ugodje, in ko si začneš to verjeti, potem gre čisto lahko.

Prav zaradi tega se mnoge vaše kolegice med snemanjem zatekajo k alkoholu in mamilom. Ste sami kdaj posegli po alkoholnih substancah, da bi ubežali tej bolečini?
Ne, nikoli, res nikoli. Ko si pod vplivom alkohola ali mamil, namreč ne moreš biti popolnoma osredotočen na to, kar počneš, pa tudi nadzorovati se ne moreš 100-odstotno, zato takrat lahko nastanejo večji zapleti, poškodbe in podobno.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste morali soigralca ustaviti, ker je bil med predigro grob oziroma ni prav dobro vedel, kaj naj s prsti ali jezikom sploh počne?
(glasen smeh) Še večkrat se mi je to zgodilo v zasebnem življenju. Vendar sem vedno odkrita in fanta ob kozarcu vina lepo vprašam, ali bi naslednjič lahko raje poskusila malo drugače. Enako je tudi na snemanju - soigralcu razložim, da me močno boli, in ga prosim, naj tega ne počne več.

Ali se radi ustavljate med snemanjem?
Ne, ker to uniči razpoloženje. Ustavim se samo, če ta postanek nujno potrebujem, pred analnim seksom pa vedno. Nekajkrat se mi je namreč že zgodilo, da je moj soigralec iz vaginalnega prešel na analni seks kar takoj, brez predpriprave. Zato si zdaj pred analnim seksom vedno vzamem odmor, da se sprostim in skupaj s partnerjem pripravim na to.

Ali na snemanju uporabljate lubrikant?
Redko, raje imam pljunek. Moj ali njegov, vseeno. Zdi se mi pač veliko naravnejši.

Kako skrbite za intimno higieno?
Imela sem obdobje, ko sem pogosto trpela zaradi različnih vnetij in glivičnih okužb, zdaj pa skrbno pazim nase, saj si želim nekoč tudi zanositi. Pred spolnim odnosom in po njem uporabim posebno vaginalno pumpico za čiščenje, ponoči si vstavljam posebne kapsule za uravnavanje vaginalne flore.

Kaj pa menstruacija? Ali filme snemate tudi med rednim mesečnim perilom?
Seveda. Namesto tampona si takrat samo vstavim posebno gobico, ki se kupi v specializiranih lekarnah ali erotičnih trgovinah. Ta mehka gobica vpije vso kri, moški pa ne čuti, ko vanjo zadeva z glavico penisa, saj je čisto mehka.

Kakšna je razlika med seksom s Tarro White pred snemalno ekipo in tistim za domačimi stenami?
Razen kamere in čustev ni nobene. Na snemanju je drugače samo zato, ker se takrat osredotočam tudi na kamero, saj želim najti čim primernejši položaj. Enaki so strast, energija in užitki, na sceni pa seveda manjkajo čustva.

S kom najraje snemate vroče prizore: z moškim, z drugo žensko ali najraje kar sama s sabo?
Pravzaprav mi je vseeno, nimam nekih posebnih preferenc. Rada pa imam, da gre samo za eno osebo, saj sem v nasprotnem primeru precej izgubljena. Če moram snemati na primer prizor s tremi moškimi, sem videti tako: "Kje je, kje je?! ... (pretvarja se, da z roko po zraku išče penis). Ko pa snemam prizor z eno samo osebo, bodisi z moškim bodisi z žensko, se lahko bolje osredotočim in je tudi energija veliko večja.

Vsi ti glasni kriki, ki smo jim priča ob doživljanju orgazma v filmu, koliko tega glasnega uživanja je pristnega in koliko zaigranega?
Hm, recimo 70 : 30! Sedemdeset odstotkov pristnega in trideset odstotkov zaigranega. Ko snemaš za kamero, ne moreš vzdihovati tako, kot bi doma, saj se ne bi nič slišalo. Teh 30 odstotkov je torej pravzaprav dodajanje glasnosti.

Zdaj pa večno vprašanje, ki si ga zastavljajo predvsem ženske. Kaj storiš, ko vidiš, da boš morala posneti prizor s soigralcem, ki je - milo rečeno - na pogled zelo neprivlačen? Kako se spoprimeš s tem, da boš seksala z moškim, ki te niti najmanj ne privlači?
Ja, težko je. Moj mali trik je to, da se vedno nekaj časa pogovarjam s soigralcem, preden začneva snemati prizor. In v tem času poskušam na njem najti nekaj privlačnega. Kar koli, neko malenkost - lepe zobe, lase ali roke. In vedno nekaj najdem, saj sem prepričana, da je na čisto vsakem človeku nekaj lepega. Zame pa je izrednega pomena tudi človekova osebnost, zato se včasih osredotočim tudi samo na to. Med snemanjem prizora si rečem, da sploh ni pomembno to, kako je možakar videti, pomembno je to, da me je znal pred nekaj minutami dobro nasmejati.

Kaj se vam zdi intimnejše - seks ali poljubljanje?
Ko sem začela snemati, sem si prisegla, da se na sceni ne bom nikoli poljubljala. Poglejte si zdaj moje filme in videli boste, da se skoraj vedno poljubljam. Čeprav je to zelo osebno, poljubljanje potrebujem zaradi lastnega ugodja in zato, da lahko sprostim energijo.

S koliko ljudmi, tako moškimi kot ženskami, ste v svoji karieri posneli prizor seksa?
Ne vem natančno. Vseh skupaj jih je bilo najbrž okoli 500.

Kaj pa vaše zasebno življenje?
Imela sem dva resna fanta, vendar se z nobenim ni obneslo. Prvi je bil iz pornografske industrije, vendar sva se razšla, saj je postal ljubosumen zaradi tega, kar počnem, čeprav je tudi sam v tem poslu. Drugi pa je bil preprosto preveč prisrčen, bil je kot mali medvedek, vendar pa je se zalomilo v situacijah, ko bi se moral odzvati kot moški. Sama sem zelo močna in dominantna, zato ob sebi potrebujem tudi takega partnerja. Potrebujem moškega, ki je inteligenten, zna poskrbeti sam zase in me zna nasmejati. Spoštovati mora moje mnenje in tudi moj poklic.

Kakšen odnos imate s starši?
Dober. Vedo, kaj počnem, vendar o tem po nekem tihem dogodovoru nikoli ne razpravljamo. Tudi zdaj, ko sem jim rekla, da grem v Slovenijo, so rekli samo: Aha. Niso me spraševali, kaj bom tam počela, saj vedo.

Prijatelji iz otroštva - ste jih obdržali ali se zdaj družite večinoma z ljudmi iz vašega poklica?
Od recimo desetih prijateljev iz otroštva sta mi zdaj ostala le še najboljši prijatelj in prijateljica. Z drugimi smo se razšli, ker so me začeli obsojati ali pa so od mene hoteli denar. Zdaj imam nove prijatelje, tako tiste iz mojega poklica kot tudi tiste, ki s pornografsko industrijo nikoli niso imeli opravka.

Je z njimi tako kot z vašimi starši ali se pogovarjate tudi o vašem delu?
Seveda, pogovarjamo se tudi o tem. Samo včasih me morajo v lokalu ali restavraciji malo utišati, saj se pogosto spozabim in preglasno govorim o kakšnih dogodivščinah s snemanja.

Kako bi primerjali evropsko in ameriško pornografsko produkcijo?
V ZDA sem bila mesec in pol, a iskreno povem, da mi ni bilo preveč všeč. Tam vse poteka prehitro - prideš, posnameš in greš. Kot nekakšna tovarna, popolnoma drugače kot v Evropi. Zdi se mi, da igralke v ZDA gledajo predvsem nase, me v Evropi pa imamo vedno v mislih tudi skrb za končni izdelek.

Kako se vidite v prihodnosti?
Z družino! (med veselim smehom izstreli kot iz topa) Z možem in otroki! Ne nameravam več dolgo ostati pred kamero, morda pa se bom premaknila za njo.