Mnoga živila in pijače so si skozi zgodovino pridobile sloves "erotičnih pomagal", a z zgodovinskega in znanstvenega vidika je prav mogoče, da gre domnevne pozitivne rezultate pripisati predvsem goli veri uživalcev, da bodo učinkoviti.

Nekateri domnevni afrodiziaki naj bi bili učinkoviti zgolj zaradi oblike (ostrige), še zlasti, če gre za falično obliko (nosorogov rog). Spet drugi na živalih temelječi afrodiziaki zaslovijo zaradi spolne moči ali agresivnosti živalskega vira (tigrov penis).

O cenenih klišejih
O pomislekih glede afrodiziakov piše v današnji izdaji Guardiana tudi njihov kulinarični dopisnik Jay Rayner, ki pravi, da odnos med hrano in seksom ni nujno med seboj povezan in neločljiv. "Seveda, veliko seksa se dogaja po obrokih. A ker navadno jemo trikrat na dan, je vedno velika verjetnost, da bomo pred seksom na neki točki pač jedli," gleda na stvar racionalno Rayner.
"Zaupajte mi, če hočete prepoznati povprečnega romanopisca, je vse, kar morate storiti, da poiščete prizor, v katerem pisec uporabi obrok kot metaforo za čutnost. Cenen trik. Večerja ni metafora za nobeno stvar. Je zgolj večerja. Ob vsem tem pričakujem izid Enciklopedije afrodiziaka Marka Douglasa Hilla tako težko kot kolonoskopijo," je direkten.

Recept za (ne)uspeh
Guardianov novinar ne skriva, da ni največji oboževalec Hilla ali knjige, ki je polna referenc na "čudovite mange" in opevanja ostrig kot "klokotajoče mehke in svilnato gladke". Poleg tega naj bi bila knjiga, ki izzide prihodnji mesec, tudi prežeta s "skupaj skrpano zgodovino, mazaško psihologijo in ljudsko znanostjo" - tako Rayner. Dokazov, ki bi podpirali idejo, da katera koli hrana spodbuja vzburjenje, ni.

A Hill vseeno priznava dvoje: prvič, da če je hrana pripravljena res dobro, seksa ne bo. Po 16 hodih okuševalnega menija si boste še najbolj želeli postelje, ne pa posteljnih aktivnosti. "Res je, nekdo, ki skuha večerjo z namenom lobiranja za seks, ne pa pristnega vzgiba za hranjenje, preprosto na koncu ne bo nobene izmed dveh stvari opravil, kot se spodobi," meni Rayner.

Afrodiziak številka 1: alkohol
In drugič, obstaja le en resničen afrodiziak, ki se ga zaužije, in to je grozdje - natančneje, njegova fermentirana oblika. Seveda, lahko opevate s cinkom bogate biserne ostrige, pa fige, ki jih olupite, da se razkrije rožnato meso.
Lahko godete o radostih morskih ježkov in srhu, ki vas preveva ob pečeni igvani z marinado iz prekajenih čilijev in origana (ta je Hillova specialiteta, predvsem po zaslugi dejstva, da je igvana obdarjena z dvema penisoma). A če ste seksali po zaužitju katerih koli izmed omenjenih delikates, ima za to vse zasluge alkohol, ki ste ga srkali ob hrani in ne hrana sama.

Cinični Rayner članek vseeno zaključuje z romantično noto: "Kljub vsemu pa je res nekaj na obredu uživanja hrane s svojim najdražjim, kar je seksi, a nima ničesar opraviti s hrano samo. V celoti gre za intimnost dejanja, njegove elementarne narave. Hrana, kot seks, je nekaj instinktivnega. Če stvar opravite pravilno (in pri tem mislim s pravim entuziazmom in intenziteto), boste pred drugim popolnoma razgalili svoje bistvo. In to, ne pa srkanje ostrig iz lupine, je tisto, kar je najbolj seksi."