"To je ena večjih ali največjih priložnosti, ki jih ima Slovenija letos in tudi sicer. V preteklosti Slovenija v tujini ni imela tako velikih projektov, kot je ta," poudarja generalna komisarka Sekcije RS za Expo Milano 2015 Jerneja Lampret. Kot je še dodala na razpravi Lesena hiša – ikona: ali bo Slovenija dobila novo ikono? (Zavod Big), je to priložnost tako za slovensko gospodarstvo kot za posamezna podjetja, ki se lahko v pol leta, kolikor bo trajala razstava, predstavijo svetu.

Z javnim povabilom slovenskim podjetjem želijo organizatorji pridobiti poslovne partnerje s področja različnih gospodarskih dejavnosti za celovito predstavitev Slovenije na svetovni razstavi, saj ta poleg splošne in turistične predstavitve Slovenije predstavlja izredno priložnost za učinkovito gospodarsko promocijo. Od 1. maja do 31. oktobra naj bi Expo obiskalo kar 20 milijonov obiskovalcev, od tega 15 milijonov Italijanov ali vsak četrti Italijan.

Trije ključni cilji
Vedoč, da je Italija pomembna gospodarska in kulturna partnerica Slovenije - Italijani so med turisti najpogostejši obiskovalci Slovenije -, so si na državni javni agenciji SPIRIT Slovenija (Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, naložb in turizma, v nadaljevanju Spirit), ki vodi slovenski projekt, že na začetku postavili tri cilje. "Povečanje ugleda in prepoznavnosti Slovenije, tako v Italiji kot v svetu; povečanje gospodarske menjave med Slovenijo in Italijo in tudi širše, ter predstavitev Slovenije kot turistične destinacije," razloži Jerneja Lampret.

Slovenija s svojim paviljonom
Izmed 144 držav z vsega sveta se jih bo 53 predstavilo s samostojnim paviljonom. Med njimi je tudi Slovenija. V italijanski industrijski in finančni prestolnici se bo javnosti predstavila z 800 kvadratnih metrov velikim lesenim paviljonom, ki je nastal na podlagi arhitekturne zasnove biroja SoNo arhitekti.

Arhitekturna zasnova paviljona na med seboj prepletenih ravneh simbolično predstavlja Slovenijo. Geometrijsko razgibana površina piramidalne oblike je razdeljena na pet prostorov s trapezno obliko tlorisnih površin. "Oblika paviljona odraža reliefno razgibanost slovenskega ozemlja in ponazarja prehajanje alpskega hribovja ter panonskega in sredozemskega gričevja v obdelovalne površine ravnin, kotlin in dolin s podzemnim svetom, prepredenim s kraškimi jamami in kapniki," nam je pojasnil arhitekt Edvard Blažko (SoNo arhitekti).

Steklene površine pa na drugi strani predstavljajo odprtost Slovenije za sodelovanje z mednarodno skupnostjo. "Sam paviljon kot tudi osrednje zgodbe stalne razstave temeljijo na številki pet. Pet prizmatičnih enot, ki sestavljajo paviljon, in pet glavnih vsebin stalne razstave, ki jo povezuje 'Zgodba 5 zrn ajde', kar v metaforičnem smislu pomeni pet čutov (vid, sluh, otip, voh, okus), ki so temelj državne znamke, zajeti v I feel Slovenia," še dodaja Blažko.

Bo leseni paviljon postal slovenska ikona?
82,5 metra dolg, 15 metrov širok paviljon, katerega najvišja točka sega do desetih metrov, je v celoti narejen iz lesa in stekla. "Mislim, da smo lahko ponosni na paviljon, in upam, da bo postal slovenska ikona. Pri izbiri projekta smo se držali usmeritev, da izvedemo energetsko učinkovit objekt. Prav tako smo pri njegovi gradnji minimalno uporabili jeklo, uporabljali smo kombinirane sisteme. Če pogledamo druge države na Expu, ki na prvi občutek predstavljajo tiste države, ki so znane po leseni gradnji, kot so Avstrija, Nemčija in Italija, vidimo, da so ti paviljoni pretežno betonski in jekleni," pojasni Jerneja Lampret.

Graditi v lesu je odločitev
Projekt je bil izbran na javnem razpisu, ki ga je objavil Spirit. Zmagal pa je najcenejši ponudnik. Kot rečeno, paviljon na podlagi zasnove arhitekturnega biroja SoNo arhitekti gradi mariborski proizvajalec montažnih hiš Lumar, projekt konstrukcije je izdelalo podjetje CBD. "Kakor koli smo vsi kritiki našega sistema in vlade, pa moram povedati, da paviljona ne bi bilo brez odločnosti vlade, ki se je odločila, da bo gradila v lesu. To je treba pozdraviti. Da prehaja od besed k dejanjem. In potem majhne ekipe Spirita, ki je v vmesnem obdobju, ko stare vlade de facto več ni bilo, nove pa tudi ne, iskala podporo. To je bil čas, ko so se zadeve lomile in ni manjkalo veliko, da Slovenije na tej svetovni razstavi ne bi bilo," je dejal na razpravi v nekdanji tiskarni Mladinske knjige direktor Lumarja IG-a, d. o. o., Marko Lukić.

Pester spremljevalni program
V naložbo, vredno pet milijonov evrov, so všteti vsi stroški, ki jih bo imel paviljon v pol leta; od zasnove, izvedbe, gradnje, vzdrževanja do spremljevalnega programa. "Po podatkih, ki jih imamo na voljo, imamo najmanj denarja, a sem prepričana, da se v predstavitvi to ne bo videlo," zatrdi Jerneja Lampret. Ob tem opozori, da bo v paviljonu "pester spremljevalni program", ki so ga na Spiritu pripravili z 12 slovenskimi regijami in z zamejskimi Slovenci v Italiji.

Tako bodo vsebine, ki jih bodo predstavljali v slovenskem paviljonu pod sloganom 'Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava', povezane z glavno temo svetovne razstave – hrana. Obiskovalec se bo na interaktivnem sprehodu seznanil s petimi znamenitostmi dežele pod Alpami; solinami, čebelarstvom, termalnimi in mineralnimi vodami, pohodništvom in kolesarjenjem ter zeleno tehnologijo.

Reprezentativen objekt Slovenije
Tudi sam paviljon, narejen iz lesa in stekla, je reprezentativni objekt Slovenije kot dežele lesa in svojevrsten arhitekturni dosežek. "Na osnovi tehnoloških znanj smo zadevo oblikovali tako, da je v največji mogoči meri narejen iz lesa. Gre za kombinacijo okvirnih sistemov in kombinacijo križnolepljenih plošč," pojasni Lukić. Pri tem doda, da je v objektu zelo verjetno uporabljen slovenski les, "ker pa v Sloveniji nimamo ustrezne industrije za predelavo hlodovine, je les predelan v sosednjih državah, ki to tehnologijo imajo in so sposobne ponuditi stroškovno učinkovit izdelek, kar tudi določa uspešnost nekega proizvoda".

Direktor in vodja razvoja v podjetju CBD Bruno Dujič pa priznava, da čeprav je delo projektantov po navadi skrito pred očmi javnosti, "se v postavitvi paviljona, ki ima velike razpone, skriva znanje". Projektantska stroka, ki se ukvarja z lesom, je v Sloveniji nekoliko podhranjena, zato je bilo potrebnega še ogromno dodatnega znanja."

Kupci za paviljon se že iščejo
Paviljon je sicer zasnovan tako, da ga je mogoče razstaviti, zanj pa na Spiritu že iščejo ponudnike. "Upamo, da bo paviljon ostal v Sloveniji. Prav s tem namenom smo na spletni strani objavili poziv vsem zainteresiranim kupcem. Cena paviljona je za zdaj še nezavezujoča. Ne želimo si, da bi šel paviljon v tuje roke, a imamo že kar nekaj povpraševanj iz tujine," še pove Jerneja Lampret. Prijave sprejemajo do konca februarja.