Po decembrskem koncertu v Sarajevu so v Cankarjevem domu oboževalci skupine najprej lahko uživali v projekciji dokumentarnega filma Luči Sarajeva nato pa še v posebnem akustičnem koncertu. Prvenec režiserja in dolgoletnega superoboževalca zasedbe Zabranjeno pušenje Srđana Perkića je vse od premiere leta 2022 na filmskih festivalih nagrade pobiral kot za stavo. "Celotno mojo kariero so tisti ljudje, s katerimi sem želel klepetati po koncertu, odšli domov, ker me niso želeli še bolj izčrpati, tisti, ki me nervirajo, pa so v zaodrje privlekli celo družino. Srđan spada v prvo skupino ljudi. Leta je hodil na naše koncerte in se vozil tudi po 200 kilometrov, da nas sliši, mi pa tega nismo niti vedeli. Naša pevka mi je nato po enem koncertu povedala, da obstaja človek, ki že 'stoletja' hodi na naše koncerte in morda ne bi bilo slabo, da se spoznava ali vsaj poslikava za spomin," se je spominjal frontman Zabranjenega pušenja Davor Sučić, bolj znan kot Sejo Sexon.

Legendarna dvorana Skenderija, sarajevski hram športa in glasbe, ima v prestolnici Bosne in Hercegovine kulten status. O intimnem odnosu do dvorane, ob kateri je odraščal, v dokumentarcu pripoveduje prav Sučić. Gledalci v Cankarjevem domu so v časovni kapsuli podoživeli točen trenutek, ko ga je na že petem poslovilnem koncertu skupine Time Sejo v svoj objem sprejel "hudič rokenrola" in mu vlil gorečo željo, da tudi sam enkrat nastopi v sarajevskem Madison Square Gardnu.

Skozi film so gledalci lahko večkrat brez cenzure pokukali v zaodrje koncertov Zabranjenega pušenja, fragmentiranje skupine po vojni na začetku devetdesetih, sila naporna vrnitev na odre in ponovno združitev vseh članov – tako prvotnih kot novih – na največjem samostojnem koncertu zasedbe, kje drugje kot v Skenderiji. "Odločili smo se, da ta film podarimo gledalcem, na spletu si ga je ogledalo skoraj 400.000 ljudi," je po projekciji povedal Perkić, Sejo pa je v svojem humornem slogu dodal, da so našli zgolj dobrega hekerja, ki je povečal število ogledov. "Ni važno, kdo glasuje, važno je, kdo prešteva glasove," se je pošalil.

V koncertnem delu skoraj štiriurnega druženja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je zasedba Zabranjeno pušenje lahko z občinstvom svojo 40-letno zgodovino delila tudi neposredno. "Vem, da je danes v vaši državi žalosten dan. Na žalost skoraj ne mine dan, da se ne bi zgodila kakšna žalostna stvar. Morda je glasba, njena čustva in ljubezen edini način, kako se zoperstaviti vsemu, kar nas obkroža v teh težkih časih," se je Sejo pred začetkom poklonil trem umrlim rudarjem Premogovnika Velenje.

Pesmi, ki jih nosijo v srcih

"Nocoj bomo igrali skladbe, ki jih že dolgo nosimo v svojih srcih. V 40-letni karieri smo vedno igrali pesmi, ki jih je občinstvo imelo najraje, takšne, ki so najboljše za zabavo. Tokrat smo se odločili, da počastimo sami sebe, igrali bomo skladbe, ki so dolgo ležale v zaprašenem arhivu, nocoj pa bodo končno ugledale luč sveta – in to v izštekani različici," je med uvodnim instrumentalom skladbe Halid umjesto Halida poslušalcem, ki so potezo zasedbe pozdravili z bučnim aplavzom, zaupal Sejo.

Res je bilo tako. Tudi najbolj goreči in dolgoletni oboževalci skupine, ki so konec osemdesetih uživali na njihovih številnih koncertih v Rožni dolini, so se presenečeno spogledovali, ko so slišali skladbe, ki jih v živo niso že desetletja, ali pa sploh prvič. Med koncertom je Sejo priznal, da nikoli ni imel instinkta za uspešnice, poslušalcem pa so Zabranjeno pušenje to posredno dokazali, ko so navdušili tudi z naborom skladb "B strani" njihovih številnih albumov. Mednje so subtilno vpletli tudi nekaj novih izdelkov (albuma Šok i nevjerica in Karamba!), ki se glasbeno nekoliko odmikajo od markantnega zvoka zasedbe, a ohranjajo sporočilno vrednost, predvsem pa Sexonov novoprimitivističen, satiričen pripovedni slog.

Med skladbami ni manjkalo niti anekdot in Sexonovih šal, ki so tako kot sama glasba postale nepogrešljiv del koncertov skupine. Med drugim se je frontman poklonil še eni legendi balkanskega rocka, lani umrlemu frontmanu srbske zasedbe Riblja Čorba, Bori Đorđeviću: "Ne glede na to, kaj si mislite o njem, in ne glede na to, da je bil zares kontroverzna osebnost, je bil naš glasbeni mentor. Hvala vam, da ste ga tu v Ljubljani zdravili in skrbeli zanj. Pesem Počasna salva je naša različica interpretacije tistega njegovega najbolj kontroverznega verza 'za ideale ginu budale' (Na zapadu ništa novo)."

Uspešnic ni znal nikoli prepoznati

Na spremnem vokalu je blestela Anđela Zebec, ki so ji akustični aranžmaji skladb dopustili, da je večkrat v spremni vlogi popolnoma zavladala odru (Bog vozi Mercedes, Šejtan). Enega najbučnejših aplavzov večera pa je zasedba prejela po skladbi Pismo Elvisu, pri kateri je Angie prevzela glavno vokalno vlogo.

Čeprav je Sejo na začetku povedal, da bo zasedba igrala za dušo, v sklepnem delu ni smelo manjkati nekaj favoritov oboževalcev. "Verjetno naša najpomembnejša skladba je tista, za katero sem sprva mislil, da preveč spominja na zvok Crvenih Jabuk. K sreči moje nezmožnosti, da prepoznam uspešnico, ni delil naš producent Goran Lisica-Fox. Še dobro, ker jaz skladbe, kot je Zenica Blues, nisem želel niti uvrstiti na album," je verjetno največjo uspešnico zasedbe sploh, Možeš imat' moje tijelo, napovedal Sexon. Občinstvo je opustilo zgolj vlogo poslušalcev, ki so med skladbami pokimavali z glavo in se pridružilo akustičnemu orkestru ob prepevanju nekaterih največjih uspešnic zasedbe, kot sta Balada o Pišonji i Žugi in Pos'o, kuća, birtija. Koncert je sklenila skladba, ki so jo v Cankarjevem domu dotlej slišali že dvakrat: v uvodu in ob koncu filma Luči Sarajeva. Ob zvokih skladbe Fildžan viška je Sejo predstavil svojo "rajo iz Sarajeva", ki si je prislužila stoječe ovacije navdušenega občinstva.