Na slovenski kulturni praznik leta 1980 (kako pa drugače?) je Slovenija, z njo pa celotno območje za železno zaveso, dobila svoj prvi pankovski album – Dolgcajt. Plošče so v ljubljanskem Maximarketu pošle v rekordnem času, ne nazadnje so oboževalci zasedbe na številnih koncertih pred izidom prvenca slišali čisto vse, kar bo imela plošča ponuditi. In ponudila je z zgodovinskim, nekaj več kot polurnim naborom najglasnejših in najbolj surovih štirinajstih skladb takratnega slovenskega glasbenega prostora.

Za MMC je o spominih, o takratnem glasbenem duhu, legendarni plošči in njenem nastanku spregovoril neuničljivi frontman Pero Lovšin.

Kakšen je bil duh Ljubljane v sedemdesetih pred izidom albuma Dolgcajt? Lahko trdimo, da je takratna turobnost naše prestolnice odločilno vplivala na glasbo Pankrtov in posledično na razcvet rokovskih glasbenih zvrsti v Sloveniji?

Ne, ne bi pretiraval, tako hudo spet ni bilo. V dokumentarcu Dolgcajt je bila Ljubljana sicer res videti zelo siva, ampak treba je vedeti, da je bil film črno-bel. V resnici so bile že takrat vrtnice tudi rdeče in rožnate ter nebo še dosti bolj modro kot zdaj. Koncertov je bilo več in še boljši so bili, samo lokale pa so res zapirali prezgodaj. Za nas veliko prezgodaj.

Kako to, da ste se Pankrti odločili igrati pank glasbo, popolnoma neznan slog v Sloveniji?

Na začetku je bila samo ena novica v neki ugledni ameriški reviji, ki se je delala norca iz nove glasbene smeri. Popoln kaotičen hrup, nič ne razumeš, nihče ne zna igrati. Tole je za nas, smo si rekli.

Pank je antiesteblišment slog glasbe, o tem ni dvoma. Proti katerim normam in vrednotam ste nastopili Pankrti?

Nas je najbolj zanimala takratna neizmerna vera v sistem. Kako so bili vsi enotni in trdni, totalni revolucionarji in prepričani o prihodnosti. Politika se je rokenrolu ponudila kar sama od sebe kot na pladnju in mi smo to morali izkoristiti.

Koliko inspiracije je prišlo iz zahoda, na primer od legendarnih Sex Pistols?

Precej. Takrat je bilo ogromno dobre glasbe in besedil. Včasih si samo malo obrnil naslov in že si dobil idejo za povsem nov komad.

Kakšen je bil proces snemanja albuma Dolgcajt, kako ste dosegli avtentičen pankrtovski zvok?

Tako da se nam je ponesrečilo kopirati Pistolse. Šele mnogo pozneje smo izvedeli, da je njihov kitarist sedemkrat snemal isto kitaro, da je dobil tak "šus". Poleg tega smo imeli dve kitari in niti toliko časa, da bi posneli 14 "špur". Album smo posneli v približno 34 urah, zato res nismo komplicirali. Ker se nam je mudilo, smo igrali hitreje. Na koncu se nam je prav to obrestovalo.

Čemu pripisujete tako hiter in meteorski vzpon Pankrtov?

Dolgcajt je bil zelo hitro razprodan. Ampak po nekaj letih nastopanja. Na prvih koncertih so bili v glavnem vsi bolj začudeni. Norenje je prišlo z nekaj tedensko zamudo. Ampak zato traja še danes.

Zakaj se je ravno pank tako prijel na sceni? Zaradi tega, ker je bil nekaj povsem novega ali zaradi uporništva, ki ga je prinašal?

Oboje je bilo pomembno. Bistveno pa najbrž to, da je takrat veliko bendov delalo dobro glasbo.

Je urbani mit o "razbitem" Maximarketu resničen?

Zdi se, da je to res.

Kako to, da vam je uspelo album izdati pri državnem (takrat režimski) ZKP-ju?

Precej zaslug za to ima gotovo Igor Vidmar. On je omogočil že snemanje našega prvega singla Lublana je bulana/Lepi in prazni. Potem je bilo vse lažje. Je pa Igor potem stal tudi za snemanjem Dolgcajta in se dogovoril za naš podpis pogodbe z ZKP-jem.

Kakšen je bil vpliv albuma na balkanski pank?

Dejansko je bil odmev te plate velik. Na svoj način se je to pokazalo pred nekaj dnevi v zagrebški dvorani Tvornica, ko smo imeli enega najbolj srčnih koncertov v zadnjih desetletjih. Pravzaprav so nas oni spomnili, da letos mineva že 45 let od izida Dolgcajta.

Kaj je za skupino pomenila Ruplova kritika v rubriki "To morate preslišati?" So vašo glasbo kdaj tudi cenzurirali?

Moram priznati, da mi je ta pomen ušel iz spomina, kot tudi to, kaj je Dimitrij napisal. Se mi pa zdi, da takrat še ni doumel našega umetniškega talenta. Glasbo so cenzurirali bolj malo, ni vredno besed.

Kakšen je bil vpliv plošče na civilna gibanja, predvsem po Titovi smrti?

Oni bodo seveda zdaj rekli, da so jim bili glavna inspiracija Brecht, Lacan in Ekaterina Velika. Čeprav je seveda povsem jasno, da jih je najprej zadela Totalna revolucija.

Če so Pankrti 45 let obstoja praznovali v kultni Hali Tivoli, bo zasedba obletnico legendarnega albuma praznovala v treh prestolnicah nekdanje Jugoslavije. V zagrebški Tvornici kulture so udarno načeli "turnejo treh mest," z ekskluzivnim koncertom so presenetili tudi v Murski Soboti, sledi ljubljanski koncert v Kinu Šiška konec meseca (na šišenski oder se vračajo po petnajstih letih), do doze panka pa bodo upravičeni tudi v Beogradu.