Poslušalci, ki še vedno potrebujejo glasbo Swiftove v svojem življenju, so se tako prestavili na YouTube. Ogledi njenih uradnih videospotov so se v prvem tednu podvojili in v povprečju skočili na 12,5 milijona ogledov na dan.

Swiftova je Spotify zapustila, ker ta omogoča pretakanje glasbenih vsebin oz. "stream" uporabnikom brezplačno. "Pokrajina glasbene industrije se spreminja tako hitro, da se mi vse novo, kot je Spotify, zdi kot velik eksperiment," je dejala Swiftova v pogovoru za spletno stran Yahoo.

"Nisem pripravljena podariti življenjskega dela eksperimentu, za katerega menim, da se ne obnaša pravično do skladateljev, producentov, izvajalcev in drugih soustvarjalcev glasbe. In ne privolim v vedno bolj razširjeno zaznavanje, da je glasba brez vrednosti in da mora biti zastonj," je še dodala pevka.

Njena odločitev je prišla ravno v času, ko je tudi YouTube (pod lastništvom Googla) naznanil, da bo začel ponujati plačljivo naročnino za glasbo - YouTube Music Key - in kot promocijsko ceno napovedal 7,99 ameriškega dolarja na mesec (kar je nekaj več kot šest evrov). Za zdaj obstaja šele betarazličica storitve, a to je napoved Googlovega prvega resnega poskusa, da se zasidra v središču glasbene industrije.

YouTube je za uporabnika še vedno precej neprijazen, predvsem za tiste, ki si želijo poslušati albume v celoti ali glasbo vzeti na pot. A kmalu bodo tudi njihovi uporabniki glasbo priljubljenega izvajalca lahko prenesli na svoje pametne telefone, dlančnike ali računalnike.

Koliko časa še brezplačna glasba?
Morda to ne bo prepričalo vseh, bo pa preplašilo druge ponudnike digitalne distribucije vsebin, saj bodo z novo storitvijo YouTuba dobili tudi možnost uporabe za Google Play Music (konkurenta Spotifyja). Kar pomeni za Swiftovo le eno: hotela ali ne, "stream" je prihodnost glasbene industrije.

Ko pogledamo širšo sliko servisov digitalne distribucije vsebin, kot so Spotify, YouTube Music Key in kmalu tudi Beats Music, ugotovimo, da živijo ali poniknejo po nareku treh največjih glasbenih založb na svetu - Sony, Warner in Universal, ki obvladujejo 90 odstotkov prodaje v glasbeni industriji. In če se katera izmed teh založb odloči, da ne bo podpisala pogodbe z omenjenimi servisi, celotna vizija pade v vodo. A vseeno, kot so zapisali pri avstralskem Daily Heraldu: "stream" je trenutno najmočnejše orožje glasbene industrije proti piratstvu.