Festival Slovenska popevka je poleg 14 nastopajočih pretekli konec tedna na odru Križank združil tudi nekatere starejše zmagovalce, kot so Marko Vozelj, Nuša Derenda (ki je tudi tekmovala, saj je na odru nadomestila odsotno Aniko Horvat), Mitja Ferenc iz Prifarskih muzikantov, Ylenia Zobec, Eva Črne, Yuhubanda in Katrinas. Spomnili so se pokojnega Nina Robića s skladbo Ura brez kazalcev v izvedbi velikega revijskega orkestra RTV Slovenija in s pomočjo stereoposnetka na novo restavriranega glasu legendarnega pevca.

Med občinstvom pa so sedeli tudi Jure Robežnik, Mojmir Sepe in Moni Kovačič, ki je leta 1978 kot najstnica slavila na Melodijah morja in sonca s skladbo Nasmeh poletnih dni, nato pa je odšla čez lužo. "Odkar sem bila zadnjič na Slovenski popevki, se je kakovost glasbe zelo spremenila. Skladbe so zelo kakovostno aranžirane, bolj kot včasih. Lahko se primerjajo s svetovnimi ravnmi in tudi pevci so neverjetno talentirani," je za MMC dejala Kovačičeva.

Polna lepih besed o festivalu je pokomentirala tudi zmagovalno skladbo. "Bučar je zelo enostavno melodijo izvedel zelo pametno, ker je naredil zelo privlačen aranžma za ušesa in občinstvo. To je res talent, da mu je uspelo. Takoj ko sliši to skladbo, dobi človek občutek, da je uspešnica. Dobro mu je uspelo, ampak so bile tudi druge skladbe krasne," je dejala pevka in dodala, da ne izključuje vrnitve na festival. "Če mi kdo kaj napiše, se vrnem."

Lokacije, ki zaznamujejo festival
Na festival pa se je kot del spremljevalnega programa vrnil še drugi slavljenec iz leta 2011, ko je Bučar prvič domov odnesel nagrado strokovne žirije, Vozel pa je takrat slavil po izboru občinstva s skladbo Tukaj si. "Vsako leto je nekaj, kar preseneti, in nekaj stalnic na slovenskem glasbenem nebu, ki svetijo – zvezdic. Predvsem pa je zanimiva menjava lokacij: enkrat je studio, enkrat Križanke, enkrat Opera, včasih je bil celo grad. Žal nimamo dobrih izkušenj z vremenom," je poudaril Vozel.

Hkrati se je spomnil svojega prvega nastopa na Popevki leta 2008, ko je zmagal s skladbo Te ni. "Takrat je bilo podobno temperaturno vzdušje kot danes – okoli 10 stopinj Celzija. Ampak to po drugi strani nič ne ustavi izvajalcev, da ne bi bili čudoviti," se je spominjal Vozel za MMC.

Tudi Vozel je kot svojega favorita izpostavil Bučarja. "Po melodiki in aranžmaju je izstopal od drugih, bil je poseben. Kar pa se tiče glasu ljudstva … ljudstvo ima vedno prav."

Število zmag ne šteje, šteje skladba
Zmagovalno skladbo je tokrat izbrala strokovna žirija v sestavi Budau, Marta Zore, Jernej Vene, Rudi Pančur in Matej Wolf. "Rudi Bučar je glasbenik z dušo in srcem. Nič me ne moti, da je zmagal že na Melodijah morja in sonca ter leta 2011. On dela. On je ves v tej glasbi in skladbi. Vse se dopolnjuje. Ne morem pomagati. Kdo bo rekel, da ima strokovna žirija 'kmetavzarski' okus. Ampak tudi občinstvo mu je dalo tretjo nagrado," je za MMC komentirala Elza Budau, ki se je dotaknila tudi večne teme "zlatega obdobja popevke".

Nekaj je nesporno, takrat so bili drugačni časi. "Če bi z mojimi kolegi ustvarjali danes, ne vem, kako bi se znašli. Ker je življenje danes drugačno, tempo je drugačen. Takrat se nam je vse odpiralo, vse je bilo bolj svetlo. Trudijo se in jaz sem vedno odprta za mlade. Na njih sloni svet," pravi Budau.

Mlajše generacije in Popevka
Spoštovanje do Popevke pa ostaja – tako pri starejših kot mlajših izvajalcih. "Malo pritiska sem čutila na začetku, toda res sem se veselila tega festivala. Je festival s tradicijo in spremljam ga že nekaj let. Pojem skladbe, ki so bile zmagovalne na tem festivalu. In ko sem izvedela, da sem bila sprejeta na festival, sem bila presrečna. Sploh pa, da sem lahko stala na odru Križank," je dejala novinka na festivalu Ana Karneža.

Prav njena skladba je doživela največji odziv med zbranimi v Križankah. "Mislim, da je res iskrena. Z vsebino se lahko poistoveti vsakdo. V življenju so vedno težki trenutki, toda po njih vedno posije sonce. Vedno te čaka nekaj lepega. Tudi takrat, ko imamo težke trenutke, začnemo ceniti lepe. Vsebina se te dotakne. Verjela sem v skladbo in jo čutila. Pela sem jo, kot da jo pojem prvič in zadnjič. In tudi aranžma skladbe je bil narejen svetovno," je pojasnila Karneža.

Podobno pa je na drugačnost stavil tudi še en ljubljenec občinstva v Križankah – igralec, ki poje – Uroš Smolej. "Moja skladba je bila mogoče v primerjavi z drugimi bolj všečna zaradi sloga in žanra. To mi je tudi nudilo možnost, da sem v skladbo vnesel teatralnost. Ne vem, ali bi se tako dobro znašel v pompozni, epski baladi, kot jo je imela Darja. Mogoče da, mogoče ne. Še vedno mislim, da sem igralec, ki poje, in ne šolan pevec, ki bi lahko v 'nulo' zadel vse mogočne tone."

Poleg drugačnosti je del ključa za uspeh Popevke tudi, da se ne opira več toliko na nostalgijo, je dejal poseben gost na popevki raper Rok Terkaj – Trkaj. "Nostalgija, ki je bila, obstaja z razlogom. Takrat so bili strupene skladbe. Mogoče ni pravi pristop, kako priti do mladih. Ne moremo se ves čas ozirati nazaj in preigravati istih pesmi. Treba je narediti kakšen korak naprej. Že pred časom sem predlagal, da se dajo te skladbe pod pravice 'creative commons' in se z avtorji oz. izvajalci dogovorijo, da se lahko te skladbe uporabijo naprej za prosto uporabo – recimo remikse. S tem zagotovo dobiš nove poti in smeri. Mogoče bo kdo v teh skladbah videl moment, ki ga drugi ne, in ga bo mogoče malo obrnil. Zakaj ne? Še posebej, če je to javna zadeva," je iskal rešitve Trkaj.

Raper se je nostalgičnih popevk lotil na svoji drugi plošči, ko je nekatere izmed njih - na primer Ljubljančanke - moderniziral in jim dal novo sporočilo. "V hiphopu lahko narediš marsikaj," je pripomnil. Ob tem pa je avtor zmagovalne skladbe po izboru občinstva Sončen dan Žiga Pirnat opozoril, da je popevka žanr: "In všeč mi je, da ostajamo malo nostalgični in ostajamo v preteklosti. Se pa stvari premikajo z ritemsekcijo, novimi zvoki. Morda je prostor za modernizacijo v več hibridni produkciji, da dodamo malo, ampak ne preveč, elektronskih komponent."

Popevka kot promocijsko sredstvo
Elza Budau je pozdravila drugačen način organizacije festivala in glamuroznost, ki ostaja. "Vsako leto se čudim, da ta Popevka sploh še obstaja, ker bi jo lahko dali v zgodovino. Hiša se trudi. Slovensko popevko označujem za slovenski proizvod, ki bi ga morali zaščititi in promovirati. Nanjo bi morali biti ponosni," je poudarila dolgoletna soustvarjalka popevkarske tradicije.