Letošnja Evrovizija je bila napeta že od samega začetka, saj je EBU kljub pozivom k nasprotnemu Izraelu dovolil nastopiti na tekmovanju. Negodovanje ljudi ob nastopu izraelske predstavnice Eden Golan je bilo slišati v dvorani, ne pa tudi na prenosu. Okoli arene so zato potekali množični protesti, je poročala novinarka TV Slovenija Barbara Vidmajer.

Burno evrovizijsko dogajanje, ki je vključevalo tudi izključitev nizozemskega predstavnika (nizozemska javna televizija je že napovedala tožbo zoper EBU), je v Odmevih z voditeljem Igorjem E. Bergantom komentirala Miša Molk.

Po vsem tem, kar se je dogajalo – in ne glede na hrvaško navdušenje – smo bili letos morda priča začetku konca Pesmi Evrovizije, vsaj takšne, kot smo jo poznali doslej?
Po moje smo blizu. Čeprav tole zavajanje z besedama kruha in iger je sprenevedavo in zelo zapeljuje v drugo smer. Je tudi ponižujoče do tistih, ki kruha nimajo, ki nimajo strehe nad glavo, ki nimajo vode, ki nimajo življenja. Zaradi tega se mi zdi, da v taki obliki to več ne zdrži in da je to loščenje vojnih zločinstev prek glasbe sramotno.

Prejšnji teden ste bili kritični do – če lahko povzamem v dveh besedah – "sprenevedave apolitičnosti" prireditelja, se pravi Evropske radiodifuzne zveze EBU/UER. Vse skupaj se je še stopnjevalo – z izključitvijo nizozemskega predstavnika, prepovedjo evropskih zastav, problematičnostjo nohtov v palestinskih barvah. Mar to ni že prešlo meje smiselnega?
Imaš prav, zelo veliko je bilo prepovedi, samo najnujnejše ne. Tiste, ki bi jo lahko pričakovali, torej da Izrael ne bi nastopil ali pa da bi letos prireditev sama odpadla, tako da možnosti je bilo veliko. EBU se je zelo trudil, da bi preprečil kakršne koli konflikte, nasprotovanja, ampak ...

Mar jih ni s tem v bistvu povzročil še več?
Ja, neki srd in notranji upor, ampak biti prepričan, da smo vsi tako navdušeni nad tem, bi rekla varietejskim podzemljem, ki ga je bilo tokrat zelo veliko, namesto da bi se vrnili na Zemljo in opazili sovraštvo in trpljenje na Zemlji. S tem smo se spustili v temne plati življenja, ki je pa tudi lahko realno, ampak Zemlja nam je medtem pobegnila.

Sorodna novica Evrovizija ostaja najbolj gledana vsebina na TV Slovenija: vsaj minuto jo je gledalo 808.000 ljudi

Zanimivo, tudi glasovanje je bilo zelo politično. Recimo izraelska pevka ni dobila nobenih točk iz Ukrajine, ker je pač tam na črni listi, ker je, ko je še živela v Rusiji, leta 2016 nastopila na okupiranem Krimu. V Sloveniji pa je recimo s telefonsko akcijo doslej ne prav tipičnih ljubiteljev Evrovizije dobila recimo deset točk. Kakšen je vaš komentar tega?
Zdaj, koliko so oni ljubitelji televizije, tega ne vem, ne družim se tako z njimi, da bi poznala njihov odnos, predvsem pa tudi ta strokovni odnos. Prepričana pa sem, da je treba včasih svet malo bolje razumeti, malo bolje pogledati vanj in živeti s tem in opozarjati na stvari, na preganjanje ljudi, ne pa samo seštevati, koliko točk komu, ampak malo širšo sliko pogledati.

Odlično poznaš Evrovizijo. Ta prepoved evropskih zastav v dvorani je nekoliko nenavadna. Ob to se je recimo obregnila tudi Evropska komisija. Je pa recimo završalo tudi zaradi zastave zmagovalca iz Švice Nema, ki je proslavljal z zastavo queer oziroma nebinarnih ljudi. Nekateri so to celo razumeli kot neke vrste sporočilo mavrični skupnosti, ki ima velik vpliv na festival. Zanimivo, ob nacionalnih zastavah je bila v dvorani kot nadnacionalna dovoljena edino mavrična zastava. Kako gledate na ta zaplet?
EBU se zagotovo dobro zaveda, koliko občinstva ima v LGBT-skupnosti. Meni se zdi mavrica lepa, ne nasprotujem mavrični zastavi, naj vihrajo. Ampak da je bilo potem toliko drugih prepovedi, s tem pa se ne strinjam. Res je, da se je tudi pri izvajalcih pesmi odzvalo na neki tak notranji glas, veliko je bilo samoizpraševanja o nekih notranjih demonih in bom še enkrat poudarila: o vojni in o demonih, ki so tu, pa nič ... In to je sramota.

Kako pa vidite prihodnost po vsem tem, kar se je dogajalo v pesmi Evrovizije in seveda tudi slovenske udeležbe v njej?
O slovenski udeležbi bodo odločali seveda tukaj vodilni in odgovorni. Mislim pa to, kar si vprašal. Zelo hitro pozabljamo, prehitro pozabljamo, radi tekmujemo, radi ugibamo in radi imamo spektakel. In ker se svet kaj veliko do prihodnjega leta ne bo spremenil, želim pa si, da bi se, bomo verjetno spet vstopili v igro kruha in iger.