"Ni bilo treba veliko časa, da smo začeli delovati kot 'klapa'. Že na prvi vaji smo se ujeli," je v pogovoru za MMC dejal drugi tenor Ante Galić. Poleg Galića klapo sestavljajo še prvi tenor Marko Škugor, prvi bariton Nikša Antica, baritonist Leon Bataljak ter basista Ivica Vlaić in Bojan Kavadžija.

Mlade pevce je izbral Mojmir Čačija, sicer producent 'klapske' glasbe in tudi avtor vokalnega aranžmaja pesmi Mižerja. Prav to je tudi skladba, s katero bo "Super Klapa" skušala prepričati evrovizijsko občinstvo.

Pod pesem se je podpisal Goran Topolovac, glasbeni producent pa je Nikša Bratoš.

S člani klape smo izmenjali nekaj besed pred njihovim nastopom v prvem predizboru skupaj s Slovenijo 14. maja.

Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste prejeli klic hrvaške nacionalne televizije, da vas vidi v klapi, ki bo letos potovala na Evrovizijo?
Bili smo srečni in ponosni, da bomo dobili priložnost predstavljati Hrvaško na Evroviziji. Pričakovanja so sledila šele pozneje.

Kako je bilo videti vaše prvo srečanje? Ste se morda poznali že od prej vsaj po imenu?
Razen Marka in Nikše, ki sta pela v isti klapi, smo se poznali bežno, saj smo vsi pevci v klapah. Srečevali smo se na raznih festivalih in glasbenih druženjih. Morda je prav zato med nami tako hitro 'kliknila' povezava, ki je vodila v prijateljstvo.

Kako se Klapa s mora razlikuje od drugih dalmatinskih klap?
Prav po načinu, kako je nastala. Večina klap v Dalmaciji je nastala spontano, v vinskih kleteh v času medsebojnega druženja. Zelo pogosto so v isti klapi pravzaprav zelo dobri prijatelji, ki so začeli peti skupaj. Klapa s mora pa je nastala kot projekt HRT-ja in vsi smo tu, ker so nas poklicali …

Koliko časa ste potrebovali, da ste začeli razmišljati in delovati kot prava klapa?
Ni bilo treba veliko časa. Že na prvi vaji smo se ujeli (smeh).

Kaj vas poleg ljubezni do petja – petja v klapah – še povezuje?
Zagotovo je naša največja vez ljubezen do petja, kot ste omenili, ampak delimo si tudi precej podobne poglede na življenje, prijateljstvo in delovne obveze.

V zadnjem času so tako v Sloveniji kot na Hrvaškem popularni zbori in klape. Katera forma je vam najbolj pri srcu?
Nam seveda klape, čeprav sta Bojan in Nikša pela tudi v zborih. Oba imata rada tudi zborovski način petja.

Če vas ne bi poklicali k sodelovanju, mislite, da bi se kdaj prijavili na hrvaški izbor za pesem Evrovizije - Doro?
Mogoče, če bi se pojavila prava pesem znotraj naših matičnih klap. Zakaj pa ne?

Za vami so zdaj tedni priprav – tako kot za druge nastopajoče na Evroviziji –, po čem si boste najbolj zapomnili to obdobje?
Mogoče najbolje prav stik z Evrovizijo, ki smo ga doživeli v Amsterdamu, kjer smo imeli priložnost spoznati tudi nekatere druge izvajalce in vse evrovizijske oboževalce, ki so se udeležili koncerta Eurovision in Concert.

V času vaših priprav smo lahko slišali tudi nekaj kritik na račun vaše koreografije, ki ste jo pripravili za enega izmed vaših nastopov. Kakšna je pravzaprav zgodba za tem in kako napreduje vaša koreografija za Malmö?
To, kar so ljudje videli, ni bila koreografija za naš nastop, toda v tistem trenutku ena izmed možnosti. Pustili bi jo ob strani, tudi če se ne bi pojavile kritike, ker je bil to prevelik odmik od tradicionalne klape. To, kar boste videli na odru v Malmöju, bo nekaj popolnoma drugega.

Mislite, da je dobra ali slaba stvar, da bodo v prvem predizboru nastopile skoraj vse predstavnice, ki prihajajo z ozemlja nekdanje skupne države?
Mi mislimo, da je to dobra stvar. Na glasovanje za "sosede" ne gledamo kot slabost. Prav nasprotno – to je nekaj naravnega. Verjetneje je, da ti bosta všeč pesem in zvok, na katera si že tako ali drugače navajen, kot nekaj tujega.

Vemo, da je Evrovizija odprta za številne nastope: od smešnih do resnejših. Kakšni nastopi po vašem mnenju niso za na evrovizijski oder, če sploh kakšni?
Kogar država izbere, naj nastopi. Mi ne bi omejevali, če nas kdo vpraša.

In še za konec neizogibno vprašanje: kdo so vaši letošnji favoriti?
Slišali smo lepe in nekatere manj lepe pesmi, ampak nikogar ne bi razglašali za favorita. Ne še.