Za prvo je nastop na Evroviziji podoben adrenalinu, ki ga čuti ob skoku s padalom; za drugo je to prelomnica v karieri, o kateri bo pripovedovala svojim otrokom; tretji pravi, da je Evrovizija priložnost pokazati Evropi, da nas ne združujejo samo skupni kovanci; četrta vidi nastop kot promocijsko orodje za nov album; peti pravijo, da sanjajo, in šesti zastopa gostitelje večera.

Tako bi lahko strnili zlikane promocijske fraze na tiskovnih konferencah šesterice izvajalcev, ki jim v nasprotju s svojo konkurenco ni bilo treba čez živčne minute polfinalnih večerov. Predstavniki t. i. "Velike peterice" - ki jim je uvrstitev v finale zagotovljena, ker države, iz katerih prihajajo, vložijo največ denarja v izvedbo samega dogodka - in predstavnik države gostiteljice so svojo evrovizijsko izkušnjo začeli doživljati v nedeljo, ko so stopili prvič na veliki oder. Od takrat so razkropljeni po Malmöju in podobno kot večina nastopajočih nadenejo svoje maske, ko stopijo pred oboževalce, novinarje, fotografe ...

Zanimanje je pričakovano največje za 61-letno britansko legendo Bonnie Tyler, ki bo čez dobra dva tedna praznovala svoj 62. rojstni dan, a po vitalnosti in energiji se lahko kosa z marsikatero 40-letno damo. "Glasujte zame! Nekdo bo moral," je postal v zadnjih dneh njen značilni slogan, ki se mu ne odpove za nobeno ceno.

Plavolasa gospa hripavega glasu, za katerega se zdi, da bo v naslednji minuti izginil za vedno, preprosto uživa v svojih evrovizijskih minutah. "Ne, ni mi žal, da se nisem prej odzvala povabilu BBC-ja. Zdaj razumem, da je nastopati na Evroviziji res dober občutek, ampak tega ne bi mogla storiti pred 30 leti, ker sem bila na prvem mestu lestvic po ZDA in Veliki Britaniji. Zdaj - z novim albumom - pa je pravi čas za to," je pojasnila Tylerjeva te dni.

"To sem videla kot čudovito izkušnjo," je dejala pevka, ki so se je mnogi v njeni 40-letni karieri zapomnili predvsem po skladbah Total Eclipse of the Heart in Holding Out for a Hero. "Imam zveste oboževalce in mislim, da BBC računa na njih," je bila odkrita pevka ter dodala: "Bodimo 'fer', Evrovizijo gledam z vidika promocije novega albuma, in če imaš takšno priložnost, jo v tem poslu zgrabiš." In album je tudi osrednja stvar, okoli katere se vrtijo besede pevke na srečanjih s sedmo silo.

A ne zanemarja stare uspešnice. Na srečanju z oboževalci v nedeljo je prepustila, da oni pojejo del "Turn Around" in sama odrecitirala preostalo besedilo do refrena Total Eclipse of the Heart. Ves čas pravi, da jo spremljata v mislih njena pokojna starša, za katera pravi, da brez njiju nikoli ne bi postala tako uspešna, kot je: "Mama mi je vedno govorila, da sem tako dobra kot vsi drugi in nič boljša." In prav spomini na mamo pevki spontano sprožijo solze v očeh. Poleg tega pa pravi, da sta bila oba njena starša velika ljubitelja Evrovizije.

Cascadi je nastop prelomnica
Podoben pomen družini in predvsem podpori daje tudi prvi glas in obraz projekta, ki je postal umetniško ime za Natalie Horler - Cascade. Njen oče je džezist, in kot je dejala Natalie, bo prav 18. maja imel svoj nastop, tako da je ne bo mogel spremljati na Evroviziji. Cascada - bolje rečeno Natalia - je na Evroviziji pristala na pobudo svoje založbe.

"To ni bil lahek zalogaj, saj smo morali skozi sito nemškega izbora za pesem Evrovizije. Zelo me je zanimalo, ker mislim, da je Evrovizija edinstven dogodek. Ko sem tu nekaj dni, se res zdi, kot da sem na malem evrovizijskem svetu in lepo je biti njegov prebivalec. Je mejnik v naši karieri in nekega dne, ko bom pogledala nazaj, bom lahko rekla svojim otrokom, morda vnukom: 'Mama je bila na Evroviziji (smeh).'"

Vse luči so na odru osredotočene na plavolaso Nemko in njeno pesem Glorious (ki je bila deležna že mnogih poglobljenih "analiz"), ki bi jo zlahka zamenjali za Britanko, vsaj po njenem glasu sodeč. Kar pa tudi ni daleč od resnice. Kot je dejala sama, prihaja njena mama iz Essexa, oče iz South Hamptona. Nato pa sta se ob rojstvu Natalie preselila v Nemčijo, kjer je pevka obiskovala nemške šole. "Če gre pevska kariera k vragu, sem še vedno lahko receptorka v hotelu," se je šalila gostobesedna pevka.

Sama zase priznava, da je njena največja težava, da preveč govori. "Zato moram v teh dneh malo utihniti," se je šalila pevka, ki je v svoji karieri prestala (podobno kot pri Bonnie) operacija glasu (le da je Bonnie dejansko izgubila svoj glas in ni mogla govoriti šest mesecev). "Bila je grozna izkušnja. Tri mesece nisem smela peti, toda zdaj se ne pritožujem. Vedno želim od sebe dati 150 odstotkov in prišla je točka v moji karieri, ko tega nisem mogla dati. Po operaciji nisem smela govoriti deset dni in lahko si mislite, kaj je bilo to zame. Spraševala sem se, ali bom sploh še lahko zvenela, kot sem," je opisala svojo izkušnjo pevka.

33-letna pevka pridobiva vsak dan več oboževalcev tudi na račun svoje preprostosti in sproščenosti. Tako v hipu, ko ji zmanjka besedila za svojo evrovizijsko pesem, že dirigira vsem zbranim okoli sebe, da ob njej pojejo O, Happy Day. Njen odrski nastop bo - tako pravi sama - podoben njenemu karakterju. Še največ pozornosti je tako usmerjene v njeno obleko, ki jo je oblikoval francoski oblikovalec Jean Claude Jitrois (znan po sodelovanju z Lady Gaga).

Preprostost - Francozi so za preprostost
In če Cascada poleg glasu stavi še na odrski nastop, so v primerjavi z njo vse moči Francozinje Amandine Bourgeois usmerjene v njen vokal in izraznost telesa. Zmagovalka francoskega glasbenega resničnostnega tekmovanja New Star iz leta 2008 prihaja na oder Evrovizije z netipično ljubezensko pesmijo L'Enfer Et Moi in kot pravi sama: z misijo. "Evrovizija je poslanstvo (smeh). Pred tabo je naloga, da predstavljaš svojo državo."

Francozi so letos svojo predstavnico izbrali na podlagi poslušanja 18 pesmi, ne da bi vedeli, kdo je izvajalec ali skladatelj. Po poslušanju je največ glasov prejela prav pesem, ki jo bo pela Amandine in tako je prišla do Malmöja. "Všeč mi je adrenalin, ko stojim na odru, podoben je skoku z letala. Le da te tu gleda približno 100 milijonov gledalcev po vsej Evropi. To so sanje vsakega pevca, da ga vidi toliko ljudi. Seveda pa je ob tem prisoten strah, ki je povezan s tem poslom. A res sem vesela, da sem v njem, ker je svojevrstna pustolovišina. In ne glede na cilj, pomembna je pot do njega," je prepričana Amandine.

Francozinja ima manjšo smolo, ker bo v času njenega nastopa v Franciji potekalo finale veliko bolj priljubljenega resničnostnega šova podobnega The Voice. Ko so jo vprašali, zakaj bi morali Francozi gledati Evrovizijo, je v smehu odvrnila: "Zaradi Bonnie Tyler, Anouk, Cascade, Amandine Bourgeois ..."

Zadržani Italijan osvaja z osnovami
Za podobno "strategijo" kot Francozi so se odločili tudi Italijani, ki so v Malmö poslali letošnjega zmagovalca San Rema 25-letnega Marca Mangonija. Če Francozi stavijo na preprostost, stavijo Italjani na skromnost. Skromen v besedah, skromen v gestah - to je italijanski predstavnik. "Malo sem zaspan," je pospremil svoj drugi prihod pred sedmo silo, za katere pravi, da ima pred njimi tremo in so tako zanj najtežji del poklica.

S pesmijo L'Essenziale se - tako kot pravi sam naslov - vrača k osnovam. "Upam, da bom s svojim nastopom pomagal državi, da spoznajo ta 'kul' dogodek, ki smo ga pogrešali skoraj 14 let, zato ni tako priljubljen pri nas. Morate vedeti, da smo v prejšnjih letih morali razmišljati o drugih stvareh. Toda pomembno je, da ljudje spoznajo Evrovizijo, ker je trenutek komunikacije. Predstavlja vso Evropo in je dokaz, da Evrope ne združujejo le kovanci in evri, ampak tudi glasba in njena sporočila," meni Mangoni.

Ob velikanih, ki se bodo pojavili v finalu, in ognjemetih, italijanski nastop ostaja skromen. "Strinjali smo se, da na oder postavimo samo mene in sporočilo pesmi," je dejal Mangoni in končal: "Mislim, da moja pesem sovpada s skromnejšo organizacijo izbora letos. Evropa ne preživlja svojih najboljših let in zato je tu glasba, da z njo dokažemo, da za preživetje potrebujemo le zrak in uho, da prisluhne."

Skromni tudi Španci
In če ostanemo še pri skromnosti ... So dober sinonim zanjo tudi španski predstavniki ESDM (kar je kratica za El Sueño De Morfeo). Samo ime pravzaprav pomeni Morfejeve sanje. Ideja za ime je nastala, ko je pevka Raquel brala knjigo o interpretaciji sanj in prebrala, da je bil Morfej bog, ki je ljudem, ki niso mogli zaspati, prinesel sanje, zato on ni mogel sanjati. "Kot skupina imamo sanje, da bi bili znani in bi nastopali pred občinstvom, zato smo ga vzeli za svojega in si tako nadeli to ime," so pojasnili na tiskovni konferenci po svoji drugi vaji.

Redkobesedni Španci pravijo, da nimajo pričakovanj, samo uživati želijo v svoji izkušnji. "Evrovizija je kot sanje. Naša izkušnja bo vedno z nami v srcu," je sklenila Raquel.

Razkošnejši Šved
Na malce bolj pester nastop kot Francija, Italija in Španija pa računa švedski "talent" Robin Stjernberg, ki upa v pesem You. Učinki na LED-zaslonu, priotekhnika, plesalci ... vse to prinaša švedski nastop. 22-letnik se je med pripravami malce pritoževal nad svojo obleko, ki je povzročila, da je med vajo zdrsnil na odru. "Počutil sem se kot princesa," je izstrelil Robin in se nato - ko je bilo že prepozno - popravil, da se je počutil kot princ.

Robin pa je letos tudi edini izvajalec, ki se mu ni bilo treba obremenjevati s številko nastopa, saj se je že od samega začetka vedelo, da bo nastopil kot 16 v finalu. Zato so bile njegove misli osredotočene le na nastop na velikem odru, in kot je priznal sam - na album, ki bo prav kmalu ogledal luč svetlobe. Še pred tem pa ga čaka sobotni veliki nastop.