Faraoni oz. Slavko Ivančič, Nelfi Depangher, Enzo Hrovatin in Piero Pocecco bodo namreč po dolgem času spet nastopili na istem odru in spomnili na stare čase.

Faraoni so skupaj že 46 let, kar je daleč nad povprečnim staležem slovenskih skupin. Njihovo rojstvo sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je prva zasedba s priredbami tujih hitov in zelo atraktivnimi nastopi polnila dvorane od Pirana do Murske Sobote. Pobudnik nastanka skupine je bil Valter Soša, na prvem nastopu pa so bili še Stojan Družina, Nelfi Depangher in Gianni Colori.

Kmalu sta se skupini pridružila kameleonovca Marjan Malikovič in Tulio Furlanič, vojaške obveznosti pa so poskrbele za še nekaj menjav v skupini. Nekaj časa so celo igrali z dvema bobnarjema, kar je bila njihova posebnost. Kmalu so posneli tudi prvo malo ploščo z lastnimi skladbami. Leta 1972 so se fantje prvič začasno razšli.

Na prehodu sedemdesetih in osemdesetih se je fantom stožilo po starih časih. Pridružila sta se jim nova člana, pevec in klaviaturist Piero Pocecco in klaviaturist Ferdi Maraž. Preigravali so predvsem svetovne glasbene hite, in se hitro uveljavili tudi kot ena najboljših spremljevalnih skupin tedanje domovine. Nastopali so po vsem svetu in spremljali jugoslovanske zvezde popestrade, kot na primer Terezo Kesovijo, Oliverja Dragojevića, Kiča Slabinca, Miša Kovaća in druge.

Kmalu se je skupini prvič pridružil še Slavko Ivančič, ki je najprej vztrajal le nekaj let in se nato znova vrnil v devetdesetih. Vmes ga je nadomestil kitarist in pevec Enzo Hrovatin. Vojna v tedanji Jugoslaviji je spet poskrbela za umik Faraonov z odrov. Veliki come back so doživeli leta 1992 na festivalu Melodije morja in sonca, kjer so s skladbo v italijanskem jeziku E tristemente osvojili prvo nagrado. Sledila so leta, ko so Faraoni spet osvajali plesišča in festivalske odre, v treh letih pa so izdali kar tri uspešne albume.

Naporne priprave na koncert
Fantje se pospešeno pripravljajo na koncert v sredo. Na odru portoroškega Avditorija bodo poleg omenjene četverice stali še Goran Moskovski (tolkala), Matej Barič (klaviature), Marko Hrvatin (el. kitara), saksofonist Tomaž Nedoh in novonastala obalna dekliška skupina Šturle. Prav posebno noto pa bo koncertu dodal tudi sin dolgoletnega člana skupine Faraoni, zdaj že pokojnega Ferdija, Aleksander Maraž, ki bo na koncertu igral akustično kitaro.

Kdo ve, morda je portoroški koncert odskočna deska za novo faraonsko zgodbo. Kot je rekel Enzo: "Toliko vadimo, da bomo, kot kaže, zgradili eno novo piramido!"

In kaj so Faraoni počeli v zadnjih letih, ko se niso družili na odru?
Slavko: "Med tem časom sem bil kar dejaven. Zame je dobro, da se ne zapustim, da sem v formi. Mislim, da bo to pripomoglo k temu, da bom fizično zdržal koncert, saj skladbe Faraonov niso bile ravno 'trilili tralala' …"

Piero: "Premor je bil zame zelo nenavaden in hkrati zanimiv. Vmes sem zbolel, imel sem čas za razmišljanje in ne nazadnje imel sem čas delati glasbo, ki sem jo imel v "kašetinu" (predalu). Tako sem izdal zgoščenko v italijanskem jeziku Nel nome dell'amore (V imenu ljubezni). Zadovoljen sem bil in bilo mi je lepo tudi tako."

Nelfi: "Lahko povem, da sem s Faraoni začel in s Faraoni bom nehal. Teh nekaj let, v katerih nismo nastopali skupaj, v katerih smo si člani vzeli čas, da naredimo nekaj svojega, sem jaz pač z različnimi zasedbami preigraval "ostale stvari", iskal neke druge zadeve, ker nadomestila za Faraone enostavno ni. Iskal sem neko družbo. Tukaj sta bili skupini Primorske glasbene legende in Trio Oni (Jadran Ogrin, Marjan Malikovič, Nelfi Depangher), ki pa nimata nikakršne zveze s Faraoni. V tem primeru sem skušal vzdrževati glasbeno kondicijo in živeti naprej z glasbo."

Enzo: "Jaz sem se udeleževal festivalov, nedavno sem nastopil na Melodijah morja in sonca, pred tremi leti sem napisal ploščo v narečju Volaria dismentegarte (Želel bi te pozabiti), sicer pa mislim, da je bil ta premor dobrodošel, saj se po tolikih letih vsega nakopiči, pa še vsak ima svoje osebne stvari, ki jih življenje prinese. Sem pa izjemno zadovoljen, da smo znova skupaj."