nad letošnjim festivalom visi črna senca, pred mesecem in pol so pokopali velikana narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika, pa je namen družine Avsenik tudi v obdobju žalosti dati festivalu pridih veselja do življenja. "Slavko Avsenik je bil vesel človek. Vedno je trdil, da zna žalostne pesmi delati vsak, vesele pa le redko kdo. Takšna je njegova glasba, in če festivala ne bi napolnili z veseljem, bi zanikali Slavka Avsenika," je prepričan njegov sin Gregor Avsenik.
Avsenikova vesela zapuščina privablja mnoge. Prvi festivalski večer prireditveni šotor sicer ni bil čisto poln, že danes pa naj bi bilo drugače. Med ljudmi, posedenimi na klopeh, je večkrat kot slovenščino mogoče slišati nemščino. Ko zadonijo Avsenikovi zvoki, pa vsa omizja potihnejo, prisluhnejo in nastopajoče nagradijo z aplavzom.
A kot je povedala skupina slovenskih ljubiteljev narodno-zabavne glasbe, ki se je festivala udeležila drugič, se noben izmed nastopajočih ansamblov iz Slovenije in tujine ne more kosati s pravimi Avseniki. Na festivalu nastopa več kot 300 glasbenikov, ki predstavljajo Avsenikove melodije čim bližje originalu ali pa jim dodajo drugačen glasbeni izraz.
"Glavno srce je original, ki ga želimo obujati in izvesti čim lepše. A se vedno znova vprašamo, kako so stari Avseniki izvajali glasbo, saj je še danes ne more nihče izvesti enako kot oni," ugotavlja glavni organizator festivala Gregor Avsenik.
Festival, kjer se skladbe ne ponavljajo
Instrumentalna skladba Na Golici, ki letos praznuje 60 let, ima kar 600 preobrazb in naj bi bila svetovna rekorderka v glasbenih priredbah. Nekatere izmed njih bodo odigrali na festivalu in dokazali, da je skladbo mogoče odigrati tako v klasični kot v kantri, dixie ali techno preobleki.
Na Golici je tudi edina pesem, ki jo bodo obiskovalci festivala slišali večkrat. Avseniki so namreč napisali toliko skladb, da se v tridnevnem programu ne bodo ponavljale. Vseh je okoli 1.100. "Nekatere na festivalu tudi mi slišimo prvič, saj so bile izgubljene v studiih v Celovcu ali Hamburgu in v živo niso bile nikdar izvedene," je povedal Slavkov vnuk Sašo Avsenik.
Kot pravi, je festival dokaz, da glasba ne pozna meja. V Slovenijo so prišli glasbeniki iz devetih držav, prav tako pisano so zastopani tudi obiskovalci, večinoma iz nemškega govornega območja, torej Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske, dela Francije in Nizozemske.
Festival izjemna priložnost za turistične ponudnike
Organizatorji so prepričani, da bi z več promocije na festival zlahka privabili še veliko več ljudi. Toda Begunje so majhna vas, pravi Gregor Avsenik in dodaja, da njihov namen ni organizirati zelo množičnih prireditev, temveč stavijo na kakovost. Festival, ki je tokrat potekal tretjič, si želijo nadaljevati, a v globalizaciji in komercializaciji tradicije ni lahko obdržati.
Da bi festival postal stalnica, le da bi se nemara zamaknil v termin po koncu glavne turistične sezone, si želi tudi direktorica Turizma Radovljica Nataša Mikelj. Avsenikova tradicija je namreč izjemna priložnost za turistične ponudnike. "Nastanitvene zmogljivosti se ob takih priložnostih polnijo kar same od sebe," je pojasnila.
"Potencial je skoraj nepredstavljiv," je izpostavila Mikljeva, ki meni, da bi morale zdaj, če že Slavko Avsenik ni prejel Prešernove nagrade, država, občina in družina strniti vrste ter v Begunjah postaviti interaktivni muzej, kakršnega ima v Liverpoolu skupina The Beatles.
Avseniki in Begunje so zanimivi tudi za naključne turiste, ki narodno-zabavne glasbe ne poznajo. Vsakič znova se skladba Na Golici izkaže za univerzalno uspešnico. "Avseniki so tisto pravo avtentično, pristno in edinstveno, kar imamo v Sloveniji. Kralja polke nima nihče drug," je sklenila Mikljeva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje