Nihče v dvorani ni ostal zakoreninjen na svojih stolih oziroma na stojišču med dobro uro in pol dolgo vokalno ekshibicijo (če ne prej, jih je na noge spravil Erosov odhod), ki je zbrane ponesla na krilih ljubezni. Čeprav je bil Erosov značilni razpon glasu rdeča nit krmarjenja med pesmimi z njegovega najnovejšega albuma Ali e Radici (Krila in korenine) in starimi uspešnicami, so dogajanje na odru dodatno popestrili člani njegove spremljevalne skupine.

Roke nabito polne Ledene dvorane so se premikale le levo in desno ob zdaj že skoraj zimzeleni Se bastasse una canzone in del besedila "Dedicato a tutti quelli che" je kot odmev Erosovega glasu zadonel iz grl stoterice. Tako se je Eros želel kar poslovil od zbranih, ko jim je pustil zapeti del Un'altra te iz leta 1993 in spoznal, da ni nikogar v dvorani, ki je ne bi znal. V duhu improvizacije jo je na koncu še spremenil v humorni ritem salse.

Eros "pristal" v zabojniku
Odrska scena, ki je na prvi pogled spominjala na ladijsko pristanišče, se je sicer napolnila dvajset minut po uradnem začetku koncerta. Ob spustu zabojnika, v katerem ni bil nihče drug kot Eros sam, so se zaslišali prvi toni Appunti e note, sicer prve skladbe z najnovejšega albuma.

Pester repertoar popestrili člani skupine
Ne le kitara in pihala - do svojih minut pod sojem luči je prišel tudi klavir. Po sprehodu skozi črno-bele tipke v 21 let staro Musica e se je za nekaj minut odsotni Eros ponovno vrnil v družbo skupine. Pesem nabito s čutnim glasom so dopolnile njegove spremljevalne vokalistke - Chiara, Romina in Sara - so se zlile s pevčevimi višavami in z njim ustvarjale romantični naboj na odru. In če velja, da sta dva družba in trije gneča, to nikakor ni obveljalo pri Un'altra te, kjer sta se na vsaki strani klavirja znašla pevec in spremljevalna vokalistka ter dopolnjevala inštrumentalne vložke.

Ko se je že zazdelo, da bo Eros s počasnimi pesmimi uspaval Halo Tivoli, je iz njegovih usta zazvenelo: "Regggggi!" in z ognjenim glasom je večno hladno dvorano razgrel s Fuoco nel fuoco. Stara besedila ob spremenjenih angažmajih so se zlivala s petjem občinstva in bogatila njegov razposajen nastop, ki je na trenutke spomnijal na odrske "akrobacije" Robbieja Williamsa.

Tako kot je prišel, je tudi odšel
Zabojniki so zagrnili platno in Eros je šel pod oder. Ob vzklikih se je že zadnjič vrnil v rdeči majici in črno čepico ter v evforijo spravil z močno pričakovano Parla con me. Od zbranih se je poslovil v enakem slogu, kot je prišel - z dvigovanjem zabojnika je izvenel zadnji ton Non possiamo chiudere gli occhi in tako je humanitarec za konec med zbrane poslal kritiko trenutnih družbenopolitičnih razmer.

Utrinke s koncerta si lahko pogledate v spodnji galeriji.