"Smo že konkretno v plusu, ker moramo pokriti vse minuse za nazaj," je o finančni plati festivala spregovoril organizator Andrej Sevšek.

Okoli 5.000 ljubiteljev skatepanka, melodičnega panka itd. je v teh dneh našlo svoj prostor za "počitek" ob Sotočju. Neokrnjena narava, hladna Soča, (znova) vroče poletne temperature so za številne obiskovalce dovolj dober razlog, da so pripotovali tudi več tisoč kilometrov in poiskali svojo senco med tolminskimi krošnjami. "Največ smo prodali festivalskih vstopnic, število prodanih vstopnic za en ali dva dni je zanemarljivo," je dejal Sevšek.

Po odhodu metalcev v preteklem deževnem tednu je Sotočje odeto v barve mavrice. Skrbno urejene irokeze vseh mogočih barv, živahni kockasti motivi pasov, nogavic in hlač, majice z logotipi najljubših pankovskih skupin so v Tolminu temeljne modne smernice do konca tedna. Vse poti vodijo na jaso, ki je bila še pred dvema tednoma manjši oder na MetalDaysu, zdaj pa je osrednje zbirališče za ljubitelje pank-rocka.

Festivalsko območje je razširjeno in večje, če ga primerjamo s prvim letom, ko so bile skupine, kot sta NOFX in Bad Religion, ukleščene med drevesi in na prizorišču, kjer je ob njih prepevalo 1.500 ljudi. Apetiti organizatorjev se niso povečali, ampak težili k temu, da pokrijejo izgubo prvih let. Tolmin in smaragdna Soča sta postala skupini imenovalec ne le za Punk Rock Holiday in MetalDays, ampak tudi za festivale Soča Outdoor, Tmin undercover rock, Kreativni tabor Sajeta in reggaefestival Overjam, ki bo prostor zasedel prihodnji teden.

"Navzočnost drugih festivalov pomaga s tem, da lahko opremo v Tolmin pripeljemo in odpeljemo samo enkrat. In festivali si razdelijo stroške. Imeli smo srečo, da na MetalDaysu ni bilo dežja. Lani je bilo blato in smo se morali ukvarjati s sanacijo terena. Največ pa navzočnost vseh festivalov pripomore pri promociji Tolmina kot festivalskega mesta. Ne le slovenski mediji, ampak tudi tuji ga že poznajo kot takšnega," je za MMC razložil Sevšek.

Torek v znamenju ameriških velikanov
Okolica in sproščeno druženje sta na Punk Rock Holidayu na prvem mestu. Seznam nastopajočih je na drugem mestu. Letos so organizatorji dali večji poudarek evropskim skupinam in se tako izognili prevladujočemu ameriškemu vplivu - z nekaterimi izjemami, ki so se izkazale že včeraj. V osrednjih vlogah so bili prvi večer stari znanci iz Los Angelesa Flogging Molly, že skoraj domačini na odru Punk Rocka Anti-Flag iz Pittsburga in za številne prvo ime večera s Floride Against Me!

"Skupin, ki so popularne, si festival z obiskom pod 4.000 obiskovalcev ne more privoščiti," je pojasnil Sevšek. Tako je bilo tokrat s skupino Flogging Molly, ki je nazadnje obiskala Slovenijo lansko poletje. "Festivalske cene Flogging Mollyja si ne bi mogli privoščiti, ampak vedno ko so nastopali v Kinu Šiška in gledali plakate s Punk Rock Holidaya, so se spraševali, zakaj oni ne igrajo tu," je pojasnil Sevšek.

Udarni keltski ritmi sedemčlanske zasedbe Flogging Molly so sinoči še dodatno spodbudili veseljaški duh, ki veje po Tolminu. Swagger, Drunken Lullabies, Devil's Dance Floor, Requiem for a Dying Song, If I Ever Leave This World Alive, Rebels of the Sacred Heart so odmevale v zgodnje jutro. Tako se je znova potrdilo prizadevanje organizatorjev, ki čez leto sprašujejo obiskovalce, katere skupine bi želeli videti na odru festivala.

Slovenci v manjšini
To in vedno večja usmerjenost festivala k oglaševanju v tujini sta dva dejavnika, ki vplivata na razprodanost prizorišča. Čeprav se morda zdi, da na vsakem koraku srečate Italijana ali Hrvata, so številke drugačne. "Ne prevladujejo Italijani. Največ je Nemcev - teh je 30 odstotkov. V predprodaji so Italijani zavzemali petodstotni delež nakupa vstopnic. Videti je, da so samo najglasnejši," je dejal v smehu Sevšek. Odstotek Slovencev pa počasi - zaradi naraščanja števila obiskovalcev - pada.

"Slovencev je bilo v predprodaji 13 odstotkov. Zadnja tri leta je število slovenskih obiskovalcev konstantno. Je pa festival toliko zrastel, da je več tujcev in v odstotkih manj Slovencev," je še dodal Sevšek. Prilagojenost tujim obiskovalcem se morda še najbolj izraža v cenah.

Festivalska vstopnica v času festivala stane 110 evrov, za dvodnevno vstopnico morate odšteti 65, za enodnevno 38 evrov. Pri vhodu mora obiskovalec podobno kot na MetalDaysu plačati deset evrov za ekološko takso (mimogrede: plastenk in drugih plastičnih kozarcev ne boste zasledili na tleh festivala), dvajset evrov odšteje za prvi nakup festivalske plačilne kartice (od tega se odšteje pet evrov za uporabo kartice), nato pa se lahko začne njegovo festivalsko doživetje.

Podobno kot na MetalDaysu je tudi na Punk Rock Holidayu poskrbljeno za vse okuse: od veganske do indijske kuhinje. Za 0,5 litra piva je treba odšteti 3,5 evra, za plastenko vode dva evra. Je pa podobno kot na MetalDaysu tudi pri Punk Rock Holidayu zastonj pitna voda, ki je napeljana po prizorišču.

Brez ograj, brez mej
Punk Rock Holidays pa je magnet za ljubitelje panka tudi zato, ker odra in občinstva ne ločuje nobena ograja. "Stage diving" je osrednja atrakcija vseh nastopov, kot tudi obiskovalci, ki se lahko pridružijo na odru svojim najljubšim izvajalcem. Tako se je začel tudi včerajšnji uvod v večerni del festivala s švedskimi hardcore pankerji Misconduct. Okoli 20. ure je bilo sicer še vedno premalo ljudi pod odrom za številnejše podvige "stage divinga", a vseeno dovolj prostora za utrjevanje poti neštetim "circle pitom".

Skladbe, kot so Ready To Go, Blood On My Hands, Family, Peace, Love And Unity, We Are As One, Side by Side, Never Going Down, so pripravile teren za trojico velikih imen prvega festivalskega dne. Prve vrste so se najbolj strnile ob prihodu Against Me!. Oči so bile usmerjene proti vokalistki Lauri Jane Grace (pevka skupine Against Me! je leta 2012 najavila, da bo spremenila spol in spremenila ime iz Thomasa Jamesa Gaba v Lauro Jane Grace).

"Imamo privilegij, ker smo lahko tu," je nagovorila zbrane Gracejeva in znova poudarila, kako lep kraj je Tolmin. Vsi tisti, ki v njenem glasu in kitarskih riffih slišijo vplive klasik rockglasbe, so prišli na svoj račun. Za dinamično izvajalko ima Gracejeva presenetljivo sramežljivo 'prezenco' na odru. To ranljivost še najbolj izkazuje med skladbami, kot je Because Of The Shame, ki jo začne sama na kitari. Medtem pa je pri skladbi The Ocean pokazala tisto bolj neukrotljivo stran, ko se je tudi vrgla na kolena in se vživela v svojo kitarsko solažo.

"Še enkrat hvala, ker nas gostite," se je zahvalila pevka. Prizorišče je v zadnjem delu nastopa popolnoma oživelo med uspešnicami, kot so I Was a Teenage Anarchist, Black Me Out in True Trans Soul Rebel, ki so napovedale tudi njihov odhod z odra.

Stari znanci na festivalu
Na odru so jih zamenjali stari znanci festivala. Tretjič so se na Punk Rock Holidayu ustavili Američani, ki imajo svojo bazo v Pittsburghu, s svojim družbeno naravnanim pankovskim glasom. "Ljudje nas hočejo potolči. Tisti ljudje, ki se oklepajo starih idej, ki njih ohranjajo pri koritu," je tokratno pridigo proti globalizmu in kapitalizmu zastavil pevec zasedbe Justin Sane.

Če so zbrani nastop Against Me! pospremili bolj statično, se je vse spremenilo ob skladbah Fuck Police Brutality, Death of a Nation, This Is the End (For You My Friend), The Debate Is Over (If You Want It), Die for the Government in Drink Drank Punk, če naštejemo samo nekatere izmed njih.

Tokrat je iz njihovega repertoarja izostala klasika Ramones The KKK Took My Baby, ki pa jo je večer prej basist skupine Chris#2 (oz. Chris Barker) izvedel v sklopu svojega akustičnega seta na kitari ob plaži. In jo spremenil v zadnjem verzu, ko je zapel: "She went away to Punk Rock Holiday." Tako so bili položeni temelji za peto izvedbo, ki se bo za obiskovalce končala v soboto dopoldne (uradni program pa v petek).

Več utrinkov torkovega dogajanja si lahko pogledate spodaj.